Sporočila

Spoštovani,

pripeta slika ni vidna.

Če ste našli ostrigarja, potem je zelo verjetno Poletni ostrigar (Plerotus pulmonarius) http://www.gobe.si/Gobe/PleurotusPulmonarius. Poletni ostrigar je za razliko od Bukovega ostrigarja (Pleurotus ostreatus) http://www.gobe.si/Gobe/PleurotusOstreatus svetlejših barv. Bukov ostrigar, ki raste šele pozno jeseni ali tudi pozimi, je sive ali sivo rjave barve. Oba sta mlada užitna. Značilno za ostrigarje je da so školjkaste oblike, imajo stranski bet (včasih ga tudi ni) in da rastejo šopasto.

Ostrigarjem so nekoliko podobne postrančice, kot npr. Oblotrosna postrančica (Crepidotus sphaerosporus) http://www.gobe.si/Gobe/CrepidotusSphaerosporus; postrančice niso užitne. Gobe so manjše od ostrigarjev.

Lep pozdrav,
Slavko

Na sliki je zelo verjetno Peščena lupljivka (Suillus variegatus), http://www.gobe.si/Gobe/SuillusVariegatus. Goba je užitna, vendar ne velja za zelo okusno. Primerna je za mešanje z ostalimi gobami.

Lep pozdrav,
Slavko

Spoštovani Bojan,

čestitam za lep primerek Poletnega gobana (Boletus aestivalis). Na drugi sliki pa je v Sloveniji zaščitena goba, Cvetoča grmulja (Artomyces pyxidatus) - http://www.gobe.si/Gobe/ArtomycesPyxidatus, ki je sicer neužitna. Želim vam uspešno gobarjenje tudi v prihodnje.

Lep pozdrav,
Slavko

Na sliki je zelo verjetno Čokata mušnica (Amanita spissa). Ta je podobna Pegasti (panterjeci) mušnici (Amanita pantherina), vendar ima Čokata mušnica obroček nažlebkan, Pegasta pa gladkega.

Zdi se mi, da je na sliki obroček nažlebkan.

Na sliki ni vidno dnišče beta, ki je tudi pomembno za določitev Čokate mušnice. Panterjeva mušnica ima odebeljen bet, na betu so natrgani obročki ovojnice, dnišče pa ima "stopničke" kot da bi bet vtaknili v lupino. Dobro je viden rob lupine.

Čokata mušnica ima le odebeljen bet in ni roba lupine, saj je dnišče goloboko v tleh.

Če bi na ranjenih mestih mušnica pordečela, pa bi šlo za Rdečkasto mušnico, ki pa ima tudi nažlebkan obroček.

Pegasta (panterjeva) mušnica je strupena, Čokata mušnica je užitna, Rdečkasta mušnica (Amanita Rubescens) pa pogojno užitna in jo je pred uporabo treba prekuhati.

Lep pozdrav,
Slavko

Spoštovani Bojan,

vaša ideja o spremljanju in analiziranju najdenih gob je zanimiva.

Prav to počnemo v gobarskih/mikoloških društvih, kjer se pri vsaki ekskurziji naredi spisek nabranih gob. Te spiske posredujemo Mikološki zvezi Slovenije. Enako velja tudi za razstave. Na tej osnovi je nastala analiza najpogosteje najdenih gob v Sloveniji (http://www.gobe.si/Gobe/PogosteGobe).

Na naši spletni strani smo za ljubiteljske gobarje naredili spisek gob po letnih časih (http://www.gobe.si/Gobe/OpisiGobSlike). Imamo pa tudi spiske gob iz naših razstav (http://www.gobe.si/Razstave/Razstave). Te gobe so nabrane konec septembra in v začetku oktobra.

Dosegljivo pa je tudi strokovno delo "Seznam vrst in razširjenost makromicet z analizo stopnje ogroženosti" (http://www.gobe.si/dokumenti/Porocilo_20041207.pdf). To je projekt, ki teče že od leta 2001 in ga koordinira Gozdarski inštitut Slovenije. Gobarska/mikološka društva v tem projektu tudi sodelujejo.

Lep pozdrav,
Slavko

Spoštovani Bojan,

veseli me, da ste se oglasili v našem forumu. Tudi slika Smrdljivega mavrahovca (Phalus impudicus -  http://www.gobe.si/Gobe/PhallusImpudicus) je lepa. Slika na naši spletni strani je iz gozda v okolici Lenarta. Zelena snov na vrhu Smrdljivega mavrahovca so trosi, ki jih raznašajo insekti.

Ali ste morda vedeli, da je ta goba mlada užitna? Takrat, ko je še zaprta v ovojnico, je še užitna. Pripisujejo ji tudi zdravilne lastnosti (http://www.gobe.si/Gobe/ZdravilneGobeSmrdljiviMavrahovec).

Jaz sem včeraj gobaril v Črnem lesu in našel Navadne lisičke (http://www.gobe.si/Gobe/CantharellusCibarius) ter nekaj golobic. Videl sem tudi Medlorumeno mušnico (http://www.gobe.si/Gobe/AmanitaGemmata), Čokato mušnico (http://www.gobe.si/Gobe/AmanitaSpissa), Rdečkasto mušnico (http://www.gobe.si/Gobe/AmanitaRubescens), Širikolistno velekorenovko (http://www.gobe.si/Gobe/MegacollybiaPlatyphylla) in eno že bolj staro Rumeno grivo (http://www.gobe.si/Gobe/RamariaFlava). Gozd se je začel prebujati...

Lep pozdrav,
Slavko

Mislim, da je za smrčke letos že prepozno. Na našem koncu (okolica Maribora) so se prvi pojavili že konec marca. Aprila, ko smo imeli gobarsko ekskurzijo, smo jih še komaj našli za determinacijo.

Morda rastejo na višje ležečih rastiščih.

Lep pozdrav,
Slavko

Spoštovani Beko,

mavrahe je možno gojiti. To v splošnem velja za gobe, ki rastejo saprofitno in tudi parazitno. V prodaji sem mavrahe našel v avstrijski trgovini Metro. Prodajali soKoničaste smrčke (link: http://www.gobe.si/Gobe/MorchellaConica). Pri nas jih še nisem zasledil v prodaji.

Po mojih informacijah pa se nekateri gobarji trudijo z gojenjem mavrahov, vendar je gojenje mavrahov menda veliko zahtevnejše kot gojenje npr. Kukamkove strniščnice, Dvotrosnega kukmaka, Shiitake in podobnih.

Sicer pa mnogim, ki za vrt kupijo lubje in sekance, smrčki zrastejo kar na vrtu. Poznam nekaj takšnih primerov. Sam sem smrčke videl tudi na pokopališču, kjer je bilo posipano lubje.

Lep pozdrav,
Slavko

Pozdravljena Gorenjka,

veseli me, da imamo na forumu tudi romantično dušo. Meni prav tako ni nikoli dolgčas v gozdu. Seveda bi bil vesel, če bi prišli pogledati kakšne gobe rastejo na Pohorju. Verjemite, da bi bili presenečeni. Rastišča na Pohorju so podobna kot pri vas na Pokljuki, a vendar drugačna. Vabljeni 1.9.2007, ko imamo dan odprtih vrat.

Lep pozdrav,
Slavko

Lepi posnetki. Prepričan sem, da ste se razveselili okusne najdbe.

Tisti, ki boste nabirali Marčne polževke, naj vas ne moti vonj, ki ga oddajajo nekoliko starejši primerki gob. Vonj namreč nekoliko spominja na urin. Kljub vonju pa je okus zelo prijeten.

Lep pozdrav,
Slavko

V nedeljo, 4.3. je bil čudovit dan za izlete. Zato sem se odločil, da bom med drugim odgovoril na vaše vprašanje. Na moje začudenje sem Marčne polževke (http://www.gobe.si/Gobe/HygrophorusMarzuolus) oz. marčnice, po domače, dejansko našel. Tako zgodaj jih še nisem našel. Seveda jih ni bilo veliko, rasle so pa vendarle. Našel sem jih na Urbanu (hrib v bližini Maribora). Tako lahko upravičeno sklepam, da rastejo tudi v nižje ležečih gozdovih. Splača se jih spoznati, saj so okusne gobe.

Lep pozdrav,
Slavko

Spoštovani Andrej!

Link, ki ste ga vnesli ni aktiven. Ravno prej sem preizkušal.

Lpe pozdrav,
Slavko

Na spodnji sliki je nedvomno ena od lupljivk (Suillus), verjetno Ovčarska lupljivka (Suillus granulatus). Je užitna. Prdlagam, da si lupljivke ogledate na naši spletni strani: http://www.gobe.si/Mikologija/Suillus.

Lep pozdrav,
Slavko

Na sliki imate Prožne lupljivke (Suillus bovinus), kravjače po domače. Gobe so užitne. Nekateri pravijo, da niso najbolj kvalitetne. O tem presodite sami. Predlagam, da uporabljate le mlade primerke.

Opis z naše spletne strani: http://www.gobe.si/Gobe/SuillusBovinus

Lep pozdrav,
Slavko

Ne poznam nobenega recepta za pripravo Smrdljivega mavrahovca, razen opisanega za uporabo v zdravilne namene. Vem pa, da ga nekateri uživajo surovega. Oluščijo sluzasti del, ostalo pa použijejo. :-\

Osebno sem proti uživanju surovih gob, saj obstaja možnost da z njimi zaužijemo kakšnega od parazitov.

Lep pozdrav,
Slavko