<< Amanita fuscoolivacea, olivnorjavi lupinar | Gobe | Amanita lepiotoides, dežnikasta mušnica >>
(Fr.) Bertill. (1866)
Rod: Amanita - mušnice
ZNAČILNOST: zelo podobna pegasti mušnici (Amanita pantherina), le da je bledo rumene barve, v dnišču nekoliko korenasta in ima bolj redke pike na klobuku.
KLOBUK: 5-11 cm, vzbočen, polkrožen, nato razprt, bolj ali manj izrazitih rumenih barv, z ostanki bele ovojnice, le redko brez pik. Na obrobju nažlebkan, s tankim robom.
TROSOVNICA: bela, z neenakomerno dolgimi, širokimi in gostimi lističi, ki se ne dotikajo beta.
BET: 6-12 x 1-2 cm, valjast, poln, kmalu zvotljen, bel, z obročkom blizu sredine beta, proti dnišču zadebeljen, gomoljast, obdajajo ga ostanki ovojnice, ki ima včasih prost rob.
MESO: belo, lomljivo, nežno, rumeno pod kožico klobuka, brez posebnega vonja in okusa.
TROSI: 7-12 x 6-9 µm, elipsasti, gladki, neamiloidni, svetli, trosni prah je bel.
RASTIŠČE: v gozdovih, na različnih tleh, zelo zgodnja, od pomladi do jeseni. Ni preveč pogosta.
Čas rasti: -VI-VII-VIII-IX-X-
UPORABNOST: strupena. Surova je lahko nevarna, simptomi zastrupitve so podobni rdeči mušnici (Amanita muscaria) in pegasti mušnici (Amanita pantherina), sicer sindrom surovih gob - zastrupitev prebavil in krvi, s kratkim inkubacijskim časom.
Čeprav je goba v preteklosti veljala za užitno, je že zaradi redkosti in lomljivosti ni vredno pobirati.
Avtor fotografije je Slavko Šerod.
Strani, ki se vežejo na to stran:
Uživanje napačno določenih gob je lahko smrtno nevarno!
Gobarsko društvo "Lisička", Maribor ne odgovarja zaradi napačne, pomanjkljive ali zmotne določitve posamezne gobe!
