<< Suillus tridentinus, tridentinska lupljivka | Gobe | Suillus viscidus, siva lupljivka >>
Suíllus variegátus (Sw.) Richon & Roze (1888)
Rod: Suillus - lupljivke
ZNAČILNOST: je največja med lupljivkami in ima rumeno rjav, suh in zrnat klobuk, katerega rumenkasto meso na zraku pomodri, raste pod bori (Pinus silvestris) in nima prijetnega okusa. Ker so zrnca kot peščena zrnca, je lupljivka dobila po njih ime.
KLOBUK: 5-18 cm, sprva polkrožen s podvihanim robom, nato je izbočen, zravnan in blazinast, vendar ima oster rob, zrnato vlaknata površina je običajno suha, le v slabem vremenu postane nekoliko lepljiva in ima rumeno okrasto, rjavo barvo.
TROSOVNICA: je luknjičasta, najprej rumena, kasneje olivno zelena, rjavkasta, luknjice so drobne, na pritisnjenih mestih pomodrijo in so priraščene na bet.
BET: 6-10 x 2-4 cm, valjast, poln, trd, raven, proti dnišču je polagoma odebeljen, skoraj gladek, enake barve kot klobuk.
MESO: rumeno, na prerezu modrikasto pozeleni, je milega, vendar nekoliko neprijetnega okusa in vonja po kloru.
TROSI: 7.5-12 x 3-4 µm, podolgovati, rumenkasti, trosni prah je olivno rjav.
RASTIŠČE: raste pod iglavci, najraje pod bori, skupinsko ali posamično, poleti in pozno v jeseni, zelo pogosto. Vrsta je mikorizna z iglavci, praviloma z bori.
Čas rasti: -VII-VIII-IX-X-XI-
UPORABNOST: užitna, vendar sama ne zbuja teka, primerna za mešanje z drugimi gobami.
PODOBNE VRSTE: Zaradi bolj ali manj suhega klobuka je nekoliko podobna vrstam iz rodov Xerocomus - polstenke in Xerocomellus - polstenci, ki so vse užitne in boljše kakovosti. Ker pa je pri nas zelo pogosta, jo je vredno s primernimi začimbami poskusiti na različne načine ali kot dodatek k drugim jedem. Naberemo samo mlade in trde primerke, pri starih gobah je namreč neprijeten vonj še izrazitejši. Zamenjava s strupenimi gobami ni mogoča, nekoliko strupen in manjši je Chalciporus piperatus, pekoči bakrenopor, ki na jeziku peče, dnišče beta ima močno rumeno, včasih pa ima povsem rdeče luknjice.
Foto: Anton Poler.
SINONIMI: Boletopsis squalida (Fr.) Beck (1923), Boletus aureus Schaeff. (1774), Boletus fuscopilosus Secr. (1833), Boletus guttatus Pers. (1825), Boletus squalidus Fr. (1838), Boletus variegatus Sw. (1810), Boletus variegatus f. rugosa Barsak. (1939), Boletus variegatus subsp. guttatus (Pers.) Sacc. (1888), Boletus variegatus var. aureus (Schaeff.) Sacc. (1888), Boletus variegatus var. guttatus (Pers.) Sacc. (1910), Boletus variegatus var. rubescens Opat. (1836), Ixocomus variegatus (Sw.) Quél. (1888), Suillus squalidus (Fr.) Kuntze (1898), Suillus variegatus f. rubescens (Opat.) Menès (1989), Suillus variegatus f. rubescens (Opat.) Estadès & Lannoy (2001), Versipellis guttata (Pers.) Quél. (1886), Versipellis variegata (Sw.) Quél. (1886), Versipellis variegata var. guttata (Pers.) Quél. (1886), Viscipellis velifera Secr. ex Quél. (1886)
Suillus variegatus, pescena lupljivka, peščenka, pescenka
seznam×nadaljevalni
trosovnica×cevkasta meso×modri
<< Suillus luteus, maslena lupljivka | Obvezni seznam gliv za pridobivanje naziva determinator | Trametes versicolor, pisana ploskocevka >>
Strani, ki se vežejo na to stran:
Uživanje napačno določenih gob je lahko smrtno nevarno!
Gobarsko društvo "Lisička", Maribor ne odgovarja zaradi napačne, pomanjkljive ali zmotne določitve posamezne gobe!
SGS2020: 2595
