<< Marasmius wynnei, vijoličasta sehlíca | Gobe | Melanoleuca brevipes, kratkobetna gostolistka >>
(Pers.) Kotl. & Pouzar (1972) syn. Oudemansiella platyphylla (Pers.) M.M. Moser (1983)
Rod: Megacollybia - velekorenarji
ZNAČILNOST: vzbočena, spominja na ščitovke (Pluteus). Najlažje jo je prepoznati po širokih lističih in po debelih, belih rizomorfah v dnišču beta.
KLOBUK: 5-15 cm, sprva polkrožen, star zravnan, radialno črtast, sivo rjavih barv in je zelo tanko mesnat.
TROSOVNICA: bela, lističi zelo široki, razmaknjeni in pri betu izrezani.
BET: 6-10 x 1-1.5 cm, valjast, črtasto vlaknat, belkast, v dnišču nekoliko zadebeljen, z zelo dolgimi rizomorfami pripet na panj, iz katerega goba črpa hrano.
MESO: belo, krhko, neprijetnega vonja in rahlo grenkega okusa.
TROSI: 7-10 x 6-7 µm, ovalni, trosni prah je bel.
RASTIŠČE: na preperelih drevesnih panjih, na bogatih humoznih tleh, poleti in jeseni - pogosta.
UPORABNOST: pogojno užitna, ni nevarna, gastrointestinalni sindrom - zastrupitev prebavil. V večjih količinah škoduje tudi prekuhana, kot hrana je neprimerna.
Podobne užitne jelenove ščitovke (Pluteus cervinus) enako uspevajo na panjih, imajo v starosti rožnate lističe, po čemer jih zlahka razločujemo od širokolistk.
Avtor fotografije je Slavko Šerod.
Strani, ki se vežejo na to stran:
Uživanje napačno določenih gob je lahko smrtno nevarno!
Gobarsko društvo "Lisička", Maribor ne odgovarja zaradi napačne, pomanjkljive ali zmotne določitve posamezne gobe!
