<< Hygrophorus lucorum, macesnova polževka | Gobe | Hygrophorus nemoreus, gozdna polževka >>
(Fr.) Bres. (1893)
Rod: Hygrophorus - polževke
ZNAČILNOST: Raste zelo zgodaj, ko sneg skopni, v iglastih in listnatih gozdovih. Spoznamo jo po sivem klobučku, debelih, razmaknjenih lističih in po debelem, krhkem mesu.
KLOBUK: 4-10 cm, sprva polkrožen, z močno podvihanim robom, nato je izbočen in zravnan, star pa na osredju nekoliko udrt, belkast, pepelno siv, gladek, suh in precej debelo mesnat.
TROSOVNICA: bela, lističi so debeli, razmaknjeni, pripeti na bet, pri starih gobah potekajo po betu navzdol in polagoma postanejo sivkasti.
BET: 4-8 x 1-2 cm, valjast, poln, ukrivljen, bel, površinsko gladek, le proti vrhu je belo poprhnjen in zelo mesnat.
MESO: belo, pod kožico klobuka sivo, krhko, neizrazitega vonja, le večja količina gob oddaja vonj po urinu in je prijetnega okusa.
TROSI: 7-9 x 4-5 µm, elipsasti, gladki, neamiloidni, trosni prah je bel.
RASTIŠČE: v mešanem gozdu, včasih pod samimi smrekami ali pod bukvami, v skupinah, posamični ali v velikih šopih od marca do sredine maja, razmeroma pogosto.
Čas rasti: -III-IV-V-
UPORABNOST: odlična, vsestranska, tudi za vlaganje v kis.
Ker v tem letnem času ni veliko drugih gob na izbiro, je marčna polževka precej ogrožena, saj brezvestni nabiralci izgrebejo iz zemlje še povsem drobne primerke, ki še nimajo trosov, pri tem pa uničijo tudi micelij. Tudi starih, navzgor zavihanih primerkov ni vredno pobirati, naj raje odvržejo trose, da se bo vrsta lahko ohranila. Stupene vrste rdečelistk, ki uspevajo v tem letnem času, so povsem drugačne oblike, zato bi Marčno polževko težko zamenjali s strupenimi gobami. Velja upoštevati, da pomladi raste snežnata rdečelistka (Entoloma niphoides), ki diši po moki in je verjetno strupena.
Avtor fotografije je Slavko Šerod.
Strani, ki se vežejo na to stran:
Uživanje napačno določenih gob je lahko smrtno nevarno!
Gobarsko društvo "Lisička", Maribor ne odgovarja zaradi napačne, pomanjkljive ali zmotne določitve posamezne gobe!
