Strupene gobe in sindromi zastrupitev

Začel/a Gregor, 06 September 2010, 23:47

Prejšnja tema - Naslednja tema

Gregor

V času gobarske sezone, ko so gobe pogosto in prevečkrat na mizi, moramo vsako nenavadno počutje, slabost, bruhanje in drisko povezati z gobami, pa čeprav smo jih jedli že pred dvema dnevoma. Upoštevajmo nevaren, dolgi inkubacijski čas, ker se prva znamenja zastrupitve lahko pojavijo šele čez več dni.

Če sumimo, da gre za zastrupitev z gobami, ukrepajmo hitro, saj je vsaka zastrupitev NUJEN PRIMER:

1. Vsako zastrupitev z gobami bi moral nadzorovati zdravnik.
2. Ugotovimo najprej dolžino inkubacijskega časa. Če je preteklo več kot dve uri po zaužitvi gob, mora zastrupljenec takoj v bolnišnico, pri kratki inkubaciji zadostuje, če pokličemo zdravnika.
3. Med čakanjem na zdravnika ali na prevoz v bolnišnico moramo dati zastrupljencu prvo pomoč.
4. Spravimo morebitne ostanke gob, prav tako tudi izbljuvano vsebino želodca zaradi verjetne raziskave trosov.
5. Če sumimo, da gre za nevarno zastrupitev (dolg inkubacijski čas), opozorimo na to zdravnika. Taki pacienti morajo ostati v bolnišnici tako dolgo, dokler ni ugotovljeno, s katero vrsto gob so se zastrupili.
6. Na izpraznjenje prebavil morajo vsi udeleženci gobje pojedine, čeprav še ne kažejo nobenih znamenj zastrupitve.
7. Pri večkratnem zaporednem uživanju gobjih jedi ne moremo vedeti, ali so nam škodile gobe pri zadnjem, ali katerem prejšnjem obroku. Zato moramo tudi v takem primeru takoj v bolnišnico.

Pri vsakem sumu na hujšo zastrupitev, naj svojci vsekakor skušajo čimprej ugotoviti, katera vrsta gob je kriva za zastrupitev. Tudi če jim v bolnišnici uspe raziskati trose, je to za zdravnike le okvirna orientacija, ki pomaga določiti sindrom zastrupitve. Vrsto strupene gobe bi moral določiti mikolog, ki pa potrebuje za svoje delo sveže ali pa vsaj suhe gobe. Zato so ostanki od čiščenja gob, še bolj pa sveži primerki z rastišča, izredno pomembni.

Več informacij:
http://www.gobe.si/Gobe/StrupeneGobe
http://www.gobe.si/Gobe/StrupeneGobeRazlika
http://www.educa.fmf.uni-lj.si/izodel/sola/2001/di/Rupar/glive/uvod.html
http://academic.evergreen.edu/projects/mushrooms/phm/index.htm

slavko

Letos v Ljubljani žal že zastrupitev z zeleno mušnico (Amanita phalloides), ki je smrtno strupena. Preberite ćlanek, http://www.slovenskenovice.si/clanek/119771.

Lep pozdrav,
Slavko

PIPI

Zdravo, sem novinec na vaši spletni strani. Vse življenje se že naslanjam na znanje iz knjige Naše gobe avtorjev mislim da je Tratnik, Grom in še drugi. S pomočjo knjige in zdrave pameti sem v naš kraj in okolico uvedel nabiranje večine golobic, travniških kukmakov, cigančkov, sivke in še kaj.
Se mi je pa zataknilo pri Vitezovki. V tej knjigi piše odlična goba. V dveh nemških knjigah, ki jih prevaja založba Narava in vi tu pa pravite, da je nevarna za mišično bolezen in odpoved srca.

Navajate neke Kanadske podatke. Spoštovani doktor Jeseniške bolnišnice mi je povedal, da zdravil veliko hudih zastrupitev z gobami zaradi tega, ker so nekje na območjih bivše države lahko jedli rdeče mušnice.
Tudi ti, ki so služili vojsko na jugu vedo za take zgodbe.

Sprašujem vas, ali je sestava tal lahko odločilna o tem kaj je bolj ali manj strupeno. Torej nam neke nemške ali druge knjige ne pogajo veliko.

Mislim, da moramo vsi govoriti izključno samo sa Slovenijo.

Lep pozdrav Matjaž


slavko

#3
Sestave tal pri strupenosti gob ne moremo izključiti, saj vemo, da je večji del gobe, micelij, pod zemljo, torej v tleh.

Tako priporočajo strokovnjaki študije gob v Šaleški dolini uživanje omejene količine gob (0,5 kg tedensko) zaradi vsebnosti težkih kovin, http://www.forestry.bf.uni-lj.si/vsebina67.htm?language=slo#ena.

Gobe, ki tam rastejo, so dejansko strupene zaradi obilice težkih kovin v tleh. Zaužite v velikih količinah tako lahko povzročijo zastrupitev s težkimi kovinami. Če domišljiji prepustimo prosto pot, lahko morda tudi mešanica težkih kovin s substancami v gobah povzroča težave.

Najbolj pomembna je torej količina zaužitih gob. Z večjo količino gob dobimo v telo večjo količino različnih substanc. In posledično je odvisno kakšna je masa osebe, ki je gobe použil. Manjša kot je masa, prej se oseba zastrupi.

Tisti kanadski podatki, ki sem jih navajal, omejujejo Kljub temu pa v vseh gobarskih društvih opozarjamo na njeno nevarnost.

Govoriti izključno za področje Slovenije bi bilo po mojem mnenju neodgovorno. Zato spremljamo informacije o gobah od vsepovsod in z njimi seznanjamo naše gobarje.

Lep pozdrav,
Slavko

slavko

Pri odgovoru se mi je nekaj zašuštralo. Bom popravil:

Tisti kanadski podatki, ki sem jih navajal, omejujejo količino zaužitih gob na pol kilograma dnevno na osebo po obroku. V Sloveniji še ni evidentiranega primera zstrupitve z zelenkasto kolobarnico (Tricholoma equestre) ali vitezovko. Kljub temu pa v vseh društvih opozarjamo na njeno nevarnost.

Lep pozdrav,
Slavko

murrober

pozdravljeni

v seznamu strupenih gob

http://www.gobe.si/Gobe/StrupeneGobe

je pod gastrointestinalni sindrom navedena tudi zavita širokolistka (Oudemansiella radicata).

goba velja sicer za užitno. a je pomotoma pristala v tem seznamu?

lp

robert m.

slavko

Seveda gre za pomoto. Hvala na opozorilu. Bomo popravili.

Lep pozdrav,
Slavko

Mycena

Pozdrav!

Da kot sveže pečena novinka na vaši strani objavim svoj prvi članek, sem se odločila na spletu poiskati nekaj člankov na temo strupene gobe, sindromi zastrupitve, kako preprečiti zastrupitev, itd. Predvidevam, da so to zgolj laični članki, saj lahko opazimo da jih je večina iz tabloidnih spletnih strani. Zato naj se bralec teh člankov ne zanaša 100% na zapisane informacije: za morebitne zastrupitve ne odgovarjam! :)


http://vizita.si/clanek/zdravozivljenje/kako-prepoznati-zastrupitev-z-gobami.html
http://www.viva.si/Novice/7714/Prepre%C4%8Dite-zastrupitev-z-gobami
http://vizita.si/clanek/zdravozivljenje/gobe.html
http://sl.wikipedia.org/wiki/Zastrupitev_z_gobami
http://24ur.com/servisi/vizita/iz-24ur-zastrupitve-z-gobami.html

in še članek o zastrupitvi z gobami v letu 2011: http://web.vecer.com/portali/vecer/v1/default.asp?kaj=3&id=2011090105679817


Lep pozdrav, Mycena

Jana46

Se je kar malo za zamislit ko vidiš statistiko koliko ljudi se dejansko zastrupi nevede.  :o
igre Igre ...

dragot

Nisem siguren kam naj se obrnem z taksnim vprasanjem ampak pred dvema urama sva jedla gobe, ki sva jih nabrala pred nekaj dnevi. Po kaksni uri po kosilu sva občutila kot da bi se neznansko najedla - zelodec je postal tezek, kot da bi se notri naredila kepa. Kmalu sva se zacela sprasevati ce je vse v redu v naslednje pol ure se je zacela slaboost in pri meni tudi bruhanje..

Če sedaj pomislim nazaj, sem naredil vrsto napak..
Med gobami, ki sva jih nabrala so bili rjavi (~5) in rumeni ježki (1), kostanjevke (~8), sirovke (~8) in neke, meni sicer nepoznane, ki pa jih pozna stara mama..
V knjigi sem jo preveril in pise da naj bi slo za "rumenečo sivko". Slika sicer ni najboljsa vendar zraven pise, da ne obstaja moznost zamenjave v tem času nabiranja..
Malo sem bil skeptičen tudi pri kostanjevkah (spodnji del beta je bil rahlo rdečkast) vendar sem po preverjanju v nekaj knjigah domneval, da je razlika zaradi rastišča oz drugih pogojev. Klobuk zaokrožen, kostanjevo rjav (mlajše žametne, starejše gladke). cevke so bile olivno rumene ob dotiku so počasi pozelene oz rahlo pomodrele.. ravno tako ob prerezu gobe na pol.. le da je po kaksne pol ure zopet zbledela.. ne spomnim se da bi kdaj
Gobe sicer nabiram zelo dolgo in nekako ne verjamem da bi lahko prišlo do kaksne neumne zamenjave pri teh ki jih poznam..

Glavna napaka ki sem jih po moje naredil je, da jih nisem pripravil takoj.. domov sva prisla okoli 11h tako da sem ta opravek prestavil na naslednji dan (tukaj se se ne konca). Ko se mi jih neda vlagat  jih ponavadi blansiram in vrzem v zmrzovalnik. Tokrat pa so me blansirane se en dan cakale v hladilniku.. iz cesar sem danes naredil omako..

Sedaj sva sicer v redu (popolnoma) ampak raje bi se preprical kaj se nama je zgodilo.. je mozno da so gobe razvile kaksne bakterije oz strupe? Lahko tudi da nama je samo oblezala v zelodcu??

hvala za vse pozitivne in negativne opombe in komentarje :)

slavko

#10
Bom objavil odgovor še tukaj. Najprej sem opazil vaše vprašanje na e-mailu.

Med polstenkami (Xerocomus), kamor spadajo kostanjevke oz. gobami, ki imajo cevasto trosovnico bele, rumene ali zelene barve, ni strupenih vrst, ne glede na barvo beta ali klobuka. Obstaja pa nekaj vrst, ki grenijo, zato je smiselno take gobe poskusiti in tako izločiti morebitne greneče vrste. Zagotovo bi okusili grenko vrsto.
Tudi rjavemu ježevcu (Sarcodon imbricatus) je podoben greneči ježevec (Sarcodon glaucopus), ki kot že ime pove, greni in je zato neužiten. Zagotovo bi tudi pri tej vrsti občutili grenkobo, ko tudi pri grenečem različku rumenega ježka (Hydnum repandum). Od opisanih vrst je tako največja možnost zamenjave pri sivkah oz. kolobarnicah (Tricholoma), med katerimi je nekaj strupenih vrst, ki povzročajo prebavne težave.

Glede na to, da omenjate slabost kmalu po zaužitju gob, gre za zastrupitev s strupeno vrsto, ki ima kratko inkubacijsko dobo. Med kolobarnicami, ki niso pekoče ali greneče, je nevarna pegasta kolobarnica (Tricholoma pardinum), ki je strupena, vendar prijetnega vonja in okusa. To lahko marsikoga zavede.

Pri zastrupitvah z gobami je ključna količina zaužitih gob. Če ste imeli malo kolobarnic, je v odnosu na vašo in ženino težo prišlo v telo relativno malo toksinov in zato reakcija ni bila tako intenzivna.

S tem, ko ste gobe blanširali ste verjetno izlužili še nekaj toksičnih snovi in jih zavrgli z vodo. Če blanširane gobe pustite čez noč v hladilniku, ni nič hudega, saj ste pri postopku blanširanja uničili bakterije in termolabilne strupe, kot tudi encime. Zato gobe v hladilniku v taki obliki lahko vzdržijo kak dan. Poleg tega ste jih nato še prekuhali, kar je zopet izplaknilo del strupov. Vendar pa so določene vrste strupov termostabilne in jih zato s prekuhavanjem ne uničimo. In ti strupi so po mojem mnenju bili usodni.

Priporočam vam, da drugič zaupate le svojemu znanju, saj boste gobe jedli vi. Pri spoznavanju novih vrst je bolje, če jih vidite v živo. Ne vem iz katerega konca Slovenije ste. Če ste blizu Maribora, vas vabim na razstavo gob, ki jo imamo od petka do nedelje v Qlandiji in si skupaj ogledamo gobe, ki bi lahko bile povzročiteljice vaših težav. Sicer pa imamo vsak ponedeljek do konca oktobra ob 18.00 uri na sedežu društva, v Preradovičevi 1, mikroskopiranje. Takrat nam lahko prinesete nabrane gobe in vam jih določimo.

Lep pozdrav,
Slavko

dragot

Žena je precej utrujena jaz pa se malo raziskujem..

Bolj kot gledam bolj sumim "rumenečo sivko".. na strani vasega drustva sem jo nasel pod imenom "rumeneča kolobarnica" (Tricholóma scalpturátum) http://www.gobe.si/Gobe/TricholomaScalpturatum in niti na sliki niti opisu ni enaka opisu gobe št.: 53 v knjigi "Naše gobe" (Jože Grom). Predvsem me je opogumil zadnji stavek.. da jih je nemogoče zamenjati s kaksno strupeno vrsto.. Lahko prilepim sken opisa iz te knjige..

Moje "rumeneče sivke" so bile snežno bele z rumenkasto liso na sredini. klobuk ni bil zavihan (edina razlika med opisom Jožeta Groma), premera 3-5cm in visine max 5 cm. Lističi so bili močnejši, ločeni od beta in bele barve. Pri nekaj starih gobah sem videl da so lističi dobili umazano - sivo/rumeno barvo. Bilo je dokaj vlazno ko smo nabirali zato so bile "sivke" precej sluzaste. Vonj prijeten.. ampak ne po moki..

Ko gledam slike iz vase strani so moje sivke še najbolj podobne Opredeni livki http://www.gobe.si/Gobe/ClitocybeCandicans oziroma njihovi glavni sliki (le da so bile moje čisto bele z rumenkasto sredino) ki je pa smrtno nevarna. Malo naju zopet matra v trebuhu vendar je to verjetno zaradi bruhanja (kasneje je tudi žena stran vrgla zaužito okusno kosilo).

Gobe sem nabiral doma na dolenjskem, trenutno pa sem v Ljubljani.. Vsekakor jih pa poslikam in pošljem takoj ko najdem kaksno, da ugotovimo s čim sem uničil omako.

predvidevam, da sedaj zadostuje oglje in malo počitka?

dragot

Pravzaprav sva našla sliko.. pripenjam sporočilu.
Gre za tiste bele gobice na sredini.. prašnice in tintnice so šle prvi dan v jajca..
ter link do original velikosti: http://www.fortheia.si/kosara.jpg
mogoce kdo prepozna kaj bi to bilo na podlagi slik?

pripel sem pa tudi sliko strani iz omenjene knjige
ter link do original velikosti: http://www.fortheia.si/nase_gobe_grom_str53.jpg

Midva.. sva se pa nafilala z rehidracijskimi tabletami.. ker drugace nebi bilo fino ;)

Hvala za vse odgovore in lep pozdrav

Drago

dragot

Tako.. en teden je mimo in midva sva se vedno ziva..
Ste mislili, danama ta informacija nebo vec koristila.. Ali nihce ne prepozna te gobe? ;)
Mogoce ve od kje pride do razlike med opisom in slikami na spletu: http://www.gobe.si/Gobe/TricholomaScalpturatum
in med opisom in slikami v knjigi "Naše gobe": http://www.gobe.si/forum/index.php?action=dlattach;topic=355.0;attach=6620

Lep pozdrav

Drago

matjazz

Mene vaša goba spominja na belo polževko.