Podobne strupene in užitne gobe

Da so gobe užitne, smemo reči takrat, če nam z vonjem in okusom zbujajo tek, pri tem pa njihova kemična sestava ne vpliva kvarno na naš organizem. Samo z okusom ne moremo določevati užitnosti gob, brez pomena pa bi bilo jesti tudi take gobe, ki niso prebavljive, pa čeprav nimajo strupenih snovi. Zato pri čiščenju užitnih gob odstranimo vse luskice, kožice, vse trde in olesenele dele.

Najbolj nehvaležno delo je ocena, katere gobe so užitne, neužitne ali strupene. Na užitnost vpliva mnogo dejavnikov, oznaka o užitnosti posameznih vrst pa je nastala iz praktičnih izkušenj skozi stoletja. Kemična analiza gob je dejansko skoraj nemogoča, saj so nekatere snovi v gobah v tako neznatnih količinah, da bi potrebovali za uspešno analizo ogromne količine gob. Če bi tako hoteli analizirati vsako vrsto posebej bi vse skupaj stalo veliko denarja. Zato še dolgo ne bomo vedeli, kaj vse se skriva v posameznih vrstah. Še najbolj so do danes preiskovali nekatere strupene gobe zaradi iskanja protistrupov, pa še te analize niso najbolj uspešne. Poleg tega se človeški organizem različno odziva na zaužite gobje snovi, tako da nekdo lahko brez vidnih posledic uživa določeno vrsto, za drugega pa je ta ista goba lahko strupena.

Užitnost gobe, ki je prvič na krožniku, mora dejansko ugotoviti vsak posameznik sam. Razumljivo, da zelo strupenih gob ne smemo niti pokušati, glede užitnosti se najprej vedno ravnajmo po gobarskem priročniku, saj so mnoge vrste le pogojno užitne. Če pa želimo pripraviti za jed »novo« vrsto, potem takih gob ne bomo ponudili vsej družini, še manj pa otrokom, ki imajo bolj občutljiv organizem. Če smo resnično prepričani, da gobe niso strupene, naj za začetek jed preizkusi le en odrasli član družine. Vsaj teden dni naj spremlja svoje počutje, preden bi take gobe lahko jedli tudi drugi odrasli člani družine. Za predšolske otroke nobene gobe niso priporočljive, večjim pa prizanašajmo s čezmernimi obroki. Za vso družino pripravimo le take vrste gob, ki so bile že velikokrat na mizi, pa ne kot glavno jed, ampak samo kot dodatek k drugim jedem.

Kdor pozna veliko različnih vrst gob, bo potrdil, da so mešane gobe okusnejše. Vendar to ni tako preprosto. Če med mešane gobe zrežemo le eno pogojno užitno vrsto, moramo vse gobe pripraviti po navodilih za to vrsto. Z mešanjem različnih gob bomo tudi ugotovili, da se nekateri okusi med seboj tepejo. Hkrati pa lahko z določenimi kombinacijami okus jedi znatno izboljšamo. Tako kot glasba različno vpliva na posameznika, je tudi okus gob pri ljudeh različen. Za mnoge ljudi so vse gobe enakega ali podobnega okusa. Nekateri pa zatrjujejo, da zaradi posebnega okusa in vonja določenih vrst sploh ne prenesejo, drugim so pa prav te gobe prava poslastica. Šele ko združimo znanje iz gobarskih knjig z lastnimi izkušnjami, lahko zanesljivo vemo, katere gobe so za nas užitne in katere je bolje pustiti na miru.

Če bi se ljubiteljski gobarji zavedali, v kaj se spuščajo, ko prinesejo domov neznane gobe, jih gotovo ne bi nabrali. Pa še tiste poznane bi nabirali skrajno previdno, v zelo majhnih količinah. Priznati je treba, da so vrata v kemično zgradbo posameznih vrst gob le rahlo odprta, to, kar pa se da videti, je presenetljivo in zastrašujoče.
Vsaka prva pokušnja določenih gob je tvegana, tveganje pa se pri več vrstah še stopnjuje s pogostnostjo uživanja. Najbolj zahrbtni so strupi s počasnim učinkovanjem, saj se zastrupljenec ne zaveda nevarnosti. Človek je prepričan, da je z uživanjem neke hrane vse v redu, če ni takoj povzročila vidnih težav. Zmotno je mišljenje, če smo noč po gobji pojedini mirno prespali, da so bile gobe užitne.

Prav nasprotno! Če pri strupenih gobah pride do prebavnih motenj šele po daljšem času, tudi po več dnevih, moramo računati na zelo hudo zastrupitev. Vsi ti polipeptidi in ciklopeptidi, ali na kratko strupi, se najprej usidrajo v notranjih organih telesa, šele potem se sproži alarmni sistem, ki povzroči bljuvanje in drisko. Seveda je glavnina strupa že v krvi in v tem primeru smo na milost in nemilost prepuščeni mnogim naključjem, od katerih je odvisno, ali bomo sploh preživeli. V to tveganje se nikoli ne spuščajmo!

STRUPENE IN NEUŽITNE GOBE

ZNAČILNA RAZLIKA

ZNAČILNA RAZLIKA

UŽITNE IN POGOJNO UŽITNE GOBE

Amanita phalloides, zelena mušnica

klobuk ločljiv od beta, lupina in obroček na betu

klobuk neločljiv od beta, nimajo lupine, ne obroča

Russula - golobice, Tricholoma - kolobarnice

Amanita verna, pomladanska mušnica

trosi beli, lupina v dnišču beta

trosi rjavi, lupine nimajo

Beli Agaricus - kukmaki, Agrocybe - njivnice

Amanita virosa, koničasta mušnica

lističi tudi stari beli

lističi stari roza - rjavi

Volvariella - nožničarke, Agaricus - kukmaki

Lepiota - dežnički

star obroček nepremičen, pretežno male gobice

star obroč premičen po betu, veliki dežniki preko 15 cm

Macrolepiota - dežniki

Galerina marginata, obrobljena kučmica

bet gladek, vlaknat, rob klobuka prosojno nažlebkan

luskice po betu, rob gladek

Kuehneromyces mutabilis, mala štorovka

Gyromitra esculenta, pomladanski hrček

površina podobna možganskim zavojem

površina podobna satju, bolj rebrasta

Morchella - smrčki

Sarcosphaera coronaria, zvezdasta čaša

zvezdasto počen rob, notranjost vijoličasta

gladek rob, notranjost rumena

Peziza vesiculosa, mehurjasta skledica

Neužitne Cortinarius - koprenke (razvrščene po užitnosti)

meso obarvano, neprijetnega vonja in okusa

meso belo, prijetnega vonja in okusa

Užitne Cortinarius - koprenke (razvrščene po užitnosti)

Cortinarius callisteus, prelestna koprenka

mlada ima kopreno, trosni prah rjav

nima koprene, trosni prah bel

Tricholoma equestre, zelenkasta kolobarnica

Razne Inocybe - razcepljenke

trosni prah rjav

trosni prah bel

Razne Tricholoma - kolobarnice

Inosperma erubescens, rdečkasti razcepljenec

stara rdeči, trosi rjavi

trosi beli, ne rdeči po površini

Calocybe gambosa, majniška lepoglavka

Male bele Clitocybe - livke

nekatere vonj po moki, trosi beli

močan vonj po moki, trosi roza

Clitopilus prunulus, navadna mokarica

Bele Clitocybe - livke (razvrščene po užitnosti)

ozki in gosti lističi

redki in debeli lističi

Cuphophyllus - tratnice, Hygrophorus - polževke

Clitocybe radicellata, (konopčasta livka)

med igličevjem in listjem

na zakopanih storžih

Razne Strobilurus - storževke

Amanita muscaria, rdeča mušnica

nima lupine v dnišču, lističi beli

ima lupino v dnišču beta, lističi rumeni

Amanita caesarea, knežja mušnica

Amanita pantherina, panterjeva mušnica

star rob klobuka nažlebkan, obroček gladek

obrobje gladko, obroček črtast, žlebast

Amanita rubescens, rdečkasta mušnica, Amanita Spissa

Entoloma sinuatum, velika rdečelistka

lističi rumenkasti - roza, trosi roza

lističi beli - sivkasti, trosi beli

Lyophyllum - zajčki

Entoloma rhodopolium, nizka rdečelistka

največ do štiri skupaj

rastejo v velikih šopih

Lyophyllum decastes, rjavi zajček

Tricholoma pardinum, pegasta kolobarnica

luske na klobuku, vonj po moki

dlačice na klobuku, brez vonja

Tricholoma terreum, prstena kolobarnica

Tricholoma sciodes, pogubna kolobarnica

ne rumeni, slabega okusa

rumeni, prijetnega okusa

Tricholoma portentosum, zimska kolobarnica

Omphalotus olearius, oljkov livkar

uspeva na lesu, gosti in ozki lističi

na zemlji, široke letvice

Cantharellus cibarius, navadna lisička

Agaricus xanthodermus, karbolni kukmak

vonj po karbolu, močno rumeni v dnišču

prijeten vonj, redko rumenijo v dnišču

Užitni Agaricus - kukmaki (razvrščeni po užitnosti)

Hypholoma fasciculare, navadna žveplenjača

grenkega okusa

prijetnega okusa

Kuehneromyces mutabilis, mala štorovka in druge

Različne Psathyrella - črnivke

trosi temnorjavi ali črni

trosi beli ali svetlo rjavi

Razne Armillaria - mraznice, Kuehneromyces - štorovke, Desarmillaria - štorovci

Hebeloma sinapizans, redkvičasta medlenka

vonj po redkvici, brez obročka

vonj drugačen, ima obroček

Cortinarius caperatus, pšenična koprenka

Gymnopus hariolorum, smradni korenovec

slabega vonja in okusa

prijeten vonj in okus

Dobre Collybia - korenovke

Coprinopsis alopecia, strupena tintovka

trosi hrapavi, dnišče rahlo korenasto

trosi gladki, dnišče zadebeljeno

Coprinopsis atramentaria, prava tintovka

Razne Mycena - čeladice

v vodi ne oživijo, meso krhko

suhe v vodi oživijo, meso elastično

Razne Marasmius - sehlíce

Slabe Mlečnice (razvščene po užitnosti)

pekoče, mleček bel, rumen, roza

nepekoče, mleček oranžno rdeč

Sirovke (Lactarius)

Neužitne Russula - golobice (razvrščene po užitnosti)

pekoče, slabega vonja

mile, prijetnega okusa

Užitne Russula - golobice (razvrščene po užitnosti)

Paxillus involutus, navadna podvihanka

lističi na pritisk temno rjavi

lističi na pritisk svetlejši

Russula - golobice (razvrščene po užitnosti), Sirovke (Lactarius)

Neužitne Hygrocybe - vlažnice (razvrščene po užitnosti)

črneče, slab vonj in okus

prijetnega vonja in okusa

Užitne Hygrocybe - vlažnice (razvrščene po užitnosti)

Gobanom podobni neužitni Caloboletus - postavneži, Rubroboletus - rubinovci in Imperator - velegobani.

trosovnica rdeča, trosovnica rumena, grenki

trosovnica bela, rumena, prijetnega okusa

Dobri Boletus - gobani in njim podobne užitne vrste

Rubroboletus satanas, vražji rubinovec

mrežica po betu

pikice po betu

Neoboletus erythropus, žametasti novogoban

Chalciporus piperatus, pekoči bakrenopor

trosovnica rdečkasta, dnišče rumeno, pekoč

trosovnice drugačne, milega okusa

Xerocomus - polstenke, Imleria - polstenovci, Xerocomellus - polstenci, Suillus - lupljivke, Suillellus - lupljivci

Tylopilus felleus, žolčasti grenivec

močno greni, trosi roza

mili, trosovnica stara rumena

Boletus - gobani

Neužitne Ramaria - grive (razvrščene po užitnosti)

vse stare, tribarvne, blede - surove

mlade, kuhane, rumene, citronaste

Užitne Ramaria - grive (razvrščene po užitnosti)

Scleroderma - trdokožnice

trosi črni, slab vonj

trosi rjavi, meso še belo

Dobre Lycoperdon - prašnice

Mnoge Psilocybe - gologlavke

trosi rjavi

trosi beli

Collybia - korenovke, Marasmius - sehlíce

Avtor: Anton Poler




Strani, ki se vežejo na to stran:

Uživanje napačno določenih gob je lahko smrtno nevarno!
Gobarsko društvo "Lisička", Maribor ne odgovarja zaradi napačne, pomanjkljive ali zmotne določitve posamezne gobe!

Login

Datum zadnje spremembe strani: 05 julij 2023 09:24
 

© 2005-2024, Gobarsko društvo Lisička Maribor.
Ta spletna stran je last imetnika domene gobe.si, ki spletno mesto tudi upravlja. Vsebine, objavljene na spletnem mestu je dovoljeno reproducirati le v nekomercialne namene, pri čemer morajo ohraniti vsa navedena opozorila o avtorskih pravicah in se torej ne smejo prepisovati, razmnoževati ali kako drugače razširjati brez dovoljenja lastnika domene gobe.si. Po svojih najboljših močeh se trudimo, da na spletnem mestu objavljamo le prave in ažurne podatke, vendarle pa ne moremo zagotavljati popolne točnosti in zanesljivosti vseh objavljenih podatkov in povezav. Prav tako ne prevzemamo nobene odgovornosti za morebitne posledice, nastale zaradi uporabe datotek in podatkov, objavljenih na tem spletnem mestu ali začasnega nedelovanja spletnega mesta. Zavedamo se, da je zasebnost obiskovalcev naših spletnih straneh zelo pomembna. Zato ne zbiramo nobenih osebnih podatkov o obiskovalcih spletne strani gobe.si. Gobe.si si pridržuje pravico do spremembe vseh podatkov, ki so objavljeni na tem spletnem mestu. Z uporabo tega spletnega mesta obiskovalec potrjuje, da sprejema opisane pogoje in se z njimi strinja.

Stran generirana v 0.236 sekundah.