V času gobarske sezone, ko so gobe pogosto in prevečkrat na mizi, moramo vsako nenavadno počutje, slabost, bruhanje in drisko povezati z gobami, pa čeprav smo jih jedli že pred dvema dnevoma. Upoštevajmo nevaren, dolgi inkubacijski čas, ker se prva znamenja zastrupitve lahko pojavijo šele čez več dni.
Če sumimo, da gre za zastrupitev z gobami, ukrepajmo hitro, saj je vsaka zastrupitev NUJEN PRIMER:
1. Vsako zastrupitev z gobami bi moral nadzorovati zdravnik.
2. Ugotovimo najprej dolžino inkubacijskega časa. Če je preteklo več kot dve uri po zaužitvi gob, mora zastrupljenec takoj v bolnišnico, pri kratki inkubaciji zadostuje, če pokličemo zdravnika.
3. Med čakanjem na zdravnika ali na prevoz v bolnišnico moramo dati zastrupljencu prvo pomoč.
4. Spravimo morebitne ostanke gob, prav tako tudi izbljuvano vsebino želodca zaradi verjetne raziskave trosov.
5. Če sumimo, da gre za nevarno zastrupitev (dolg inkubacijski čas), opozorimo na to zdravnika. Taki pacienti morajo ostati v bolnišnici tako dolgo, dokler ni ugotovljeno, s katero vrsto gob so se zastrupili.
6. Na izpraznjenje prebavil morajo vsi udeleženci gobje pojedine, čeprav še ne kažejo nobenih znamenj zastrupitve.
7. Pri večkratnem zaporednem uživanju gobjih jedi ne moremo vedeti, ali so nam škodile gobe pri zadnjem, ali katerem prejšnjem obroku. Zato moramo tudi v takem primeru takoj v bolnišnico.
Pri vsakem sumu na hujšo zastrupitev, naj svojci vsekakor skušajo čimprej ugotoviti, katera vrsta gob je kriva za zastrupitev. Tudi če jim v bolnišnici uspe raziskati trose, je to za zdravnike le okvirna orientacija, ki pomaga določiti sindrom zastrupitve. Vrsto strupene gobe bi moral določiti mikolog, ki pa potrebuje za svoje delo sveže ali pa vsaj suhe gobe. Zato so ostanki od čiščenja gob, še bolj pa sveži primerki z rastišča, izredno pomembni.
Več informacij:
http://www.gobe.si/Gobe/StrupeneGobe
http://www.gobe.si/Gobe/StrupeneGobeRazlika
http://www.educa.fmf.uni-lj.si/izodel/sola/2001/di/Rupar/glive/uvod.html
http://academic.evergreen.edu/projects/mushrooms/phm/index.htm
Letos v Ljubljani žal že zastrupitev z zeleno mušnico (Amanita phalloides), ki je smrtno strupena. Preberite ćlanek, http://www.slovenskenovice.si/clanek/119771.
Lep pozdrav,
Slavko
Zdravo, sem novinec na vaši spletni strani. Vse življenje se že naslanjam na znanje iz knjige Naše gobe avtorjev mislim da je Tratnik, Grom in še drugi. S pomočjo knjige in zdrave pameti sem v naš kraj in okolico uvedel nabiranje večine golobic, travniških kukmakov, cigančkov, sivke in še kaj.
Se mi je pa zataknilo pri Vitezovki. V tej knjigi piše odlična goba. V dveh nemških knjigah, ki jih prevaja založba Narava in vi tu pa pravite, da je nevarna za mišično bolezen in odpoved srca.
Navajate neke Kanadske podatke. Spoštovani doktor Jeseniške bolnišnice mi je povedal, da zdravil veliko hudih zastrupitev z gobami zaradi tega, ker so nekje na območjih bivše države lahko jedli rdeče mušnice.
Tudi ti, ki so služili vojsko na jugu vedo za take zgodbe.
Sprašujem vas, ali je sestava tal lahko odločilna o tem kaj je bolj ali manj strupeno. Torej nam neke nemške ali druge knjige ne pogajo veliko.
Mislim, da moramo vsi govoriti izključno samo sa Slovenijo.
Lep pozdrav Matjaž
Sestave tal pri strupenosti gob ne moremo izključiti, saj vemo, da je večji del gobe, micelij, pod zemljo, torej v tleh.
Tako priporočajo strokovnjaki študije gob v Šaleški dolini uživanje omejene količine gob (0,5 kg tedensko) zaradi vsebnosti težkih kovin, http://www.forestry.bf.uni-lj.si/vsebina67.htm?language=slo#ena.
Gobe, ki tam rastejo, so dejansko strupene zaradi obilice težkih kovin v tleh. Zaužite v velikih količinah tako lahko povzročijo zastrupitev s težkimi kovinami. Če domišljiji prepustimo prosto pot, lahko morda tudi mešanica težkih kovin s substancami v gobah povzroča težave.
Najbolj pomembna je torej količina zaužitih gob. Z večjo količino gob dobimo v telo večjo količino različnih substanc. In posledično je odvisno kakšna je masa osebe, ki je gobe použil. Manjša kot je masa, prej se oseba zastrupi.
Tisti kanadski podatki, ki sem jih navajal, omejujejo Kljub temu pa v vseh gobarskih društvih opozarjamo na njeno nevarnost.
Govoriti izključno za področje Slovenije bi bilo po mojem mnenju neodgovorno. Zato spremljamo informacije o gobah od vsepovsod in z njimi seznanjamo naše gobarje.
Lep pozdrav,
Slavko
Pri odgovoru se mi je nekaj zašuštralo. Bom popravil:
Tisti kanadski podatki, ki sem jih navajal, omejujejo količino zaužitih gob na pol kilograma dnevno na osebo po obroku. V Sloveniji še ni evidentiranega primera zstrupitve z zelenkasto kolobarnico (Tricholoma equestre) ali vitezovko. Kljub temu pa v vseh društvih opozarjamo na njeno nevarnost.
Lep pozdrav,
Slavko
pozdravljeni
v seznamu strupenih gob
http://www.gobe.si/Gobe/StrupeneGobe
je pod gastrointestinalni sindrom navedena tudi zavita širokolistka (Oudemansiella radicata).
goba velja sicer za užitno. a je pomotoma pristala v tem seznamu?
lp
robert m.
Seveda gre za pomoto. Hvala na opozorilu. Bomo popravili.
Lep pozdrav,
Slavko
Pozdrav!
Da kot sveže pečena novinka na vaši strani objavim svoj prvi članek, sem se odločila na spletu poiskati nekaj člankov na temo strupene gobe, sindromi zastrupitve, kako preprečiti zastrupitev, itd. Predvidevam, da so to zgolj laični članki, saj lahko opazimo da jih je večina iz tabloidnih spletnih strani. Zato naj se bralec teh člankov ne zanaša 100% na zapisane informacije: za morebitne zastrupitve ne odgovarjam! :)
http://vizita.si/clanek/zdravozivljenje/kako-prepoznati-zastrupitev-z-gobami.html
http://www.viva.si/Novice/7714/Prepre%C4%8Dite-zastrupitev-z-gobami
http://vizita.si/clanek/zdravozivljenje/gobe.html
http://sl.wikipedia.org/wiki/Zastrupitev_z_gobami
http://24ur.com/servisi/vizita/iz-24ur-zastrupitve-z-gobami.html
in še članek o zastrupitvi z gobami v letu 2011: http://web.vecer.com/portali/vecer/v1/default.asp?kaj=3&id=2011090105679817
Lep pozdrav, Mycena
Se je kar malo za zamislit ko vidiš statistiko koliko ljudi se dejansko zastrupi nevede. :o
Nisem siguren kam naj se obrnem z taksnim vprasanjem ampak pred dvema urama sva jedla gobe, ki sva jih nabrala pred nekaj dnevi. Po kaksni uri po kosilu sva občutila kot da bi se neznansko najedla - zelodec je postal tezek, kot da bi se notri naredila kepa. Kmalu sva se zacela sprasevati ce je vse v redu v naslednje pol ure se je zacela slaboost in pri meni tudi bruhanje..
Če sedaj pomislim nazaj, sem naredil vrsto napak..
Med gobami, ki sva jih nabrala so bili rjavi (~5) in rumeni ježki (1), kostanjevke (~8), sirovke (~8) in neke, meni sicer nepoznane, ki pa jih pozna stara mama..
V knjigi sem jo preveril in pise da naj bi slo za "rumenečo sivko". Slika sicer ni najboljsa vendar zraven pise, da ne obstaja moznost zamenjave v tem času nabiranja..
Malo sem bil skeptičen tudi pri kostanjevkah (spodnji del beta je bil rahlo rdečkast) vendar sem po preverjanju v nekaj knjigah domneval, da je razlika zaradi rastišča oz drugih pogojev. Klobuk zaokrožen, kostanjevo rjav (mlajše žametne, starejše gladke). cevke so bile olivno rumene ob dotiku so počasi pozelene oz rahlo pomodrele.. ravno tako ob prerezu gobe na pol.. le da je po kaksne pol ure zopet zbledela.. ne spomnim se da bi kdaj
Gobe sicer nabiram zelo dolgo in nekako ne verjamem da bi lahko prišlo do kaksne neumne zamenjave pri teh ki jih poznam..
Glavna napaka ki sem jih po moje naredil je, da jih nisem pripravil takoj.. domov sva prisla okoli 11h tako da sem ta opravek prestavil na naslednji dan (tukaj se se ne konca). Ko se mi jih neda vlagat jih ponavadi blansiram in vrzem v zmrzovalnik. Tokrat pa so me blansirane se en dan cakale v hladilniku.. iz cesar sem danes naredil omako..
Sedaj sva sicer v redu (popolnoma) ampak raje bi se preprical kaj se nama je zgodilo.. je mozno da so gobe razvile kaksne bakterije oz strupe? Lahko tudi da nama je samo oblezala v zelodcu??
hvala za vse pozitivne in negativne opombe in komentarje :)
Bom objavil odgovor še tukaj. Najprej sem opazil vaše vprašanje na e-mailu.
Med polstenkami (Xerocomus), kamor spadajo kostanjevke oz. gobami, ki imajo cevasto trosovnico bele, rumene ali zelene barve, ni strupenih vrst, ne glede na barvo beta ali klobuka. Obstaja pa nekaj vrst, ki grenijo, zato je smiselno take gobe poskusiti in tako izločiti morebitne greneče vrste. Zagotovo bi okusili grenko vrsto.
Tudi rjavemu ježevcu (Sarcodon imbricatus) je podoben greneči ježevec (Sarcodon glaucopus), ki kot že ime pove, greni in je zato neužiten. Zagotovo bi tudi pri tej vrsti občutili grenkobo, ko tudi pri grenečem različku rumenega ježka (Hydnum repandum). Od opisanih vrst je tako največja možnost zamenjave pri sivkah oz. kolobarnicah (Tricholoma), med katerimi je nekaj strupenih vrst, ki povzročajo prebavne težave.
Glede na to, da omenjate slabost kmalu po zaužitju gob, gre za zastrupitev s strupeno vrsto, ki ima kratko inkubacijsko dobo. Med kolobarnicami, ki niso pekoče ali greneče, je nevarna pegasta kolobarnica (Tricholoma pardinum), ki je strupena, vendar prijetnega vonja in okusa. To lahko marsikoga zavede.
Pri zastrupitvah z gobami je ključna količina zaužitih gob. Če ste imeli malo kolobarnic, je v odnosu na vašo in ženino težo prišlo v telo relativno malo toksinov in zato reakcija ni bila tako intenzivna.
S tem, ko ste gobe blanširali ste verjetno izlužili še nekaj toksičnih snovi in jih zavrgli z vodo. Če blanširane gobe pustite čez noč v hladilniku, ni nič hudega, saj ste pri postopku blanširanja uničili bakterije in termolabilne strupe, kot tudi encime. Zato gobe v hladilniku v taki obliki lahko vzdržijo kak dan. Poleg tega ste jih nato še prekuhali, kar je zopet izplaknilo del strupov. Vendar pa so določene vrste strupov termostabilne in jih zato s prekuhavanjem ne uničimo. In ti strupi so po mojem mnenju bili usodni.
Priporočam vam, da drugič zaupate le svojemu znanju, saj boste gobe jedli vi. Pri spoznavanju novih vrst je bolje, če jih vidite v živo. Ne vem iz katerega konca Slovenije ste. Če ste blizu Maribora, vas vabim na razstavo gob, ki jo imamo od petka do nedelje v Qlandiji in si skupaj ogledamo gobe, ki bi lahko bile povzročiteljice vaših težav. Sicer pa imamo vsak ponedeljek do konca oktobra ob 18.00 uri na sedežu društva, v Preradovičevi 1, mikroskopiranje. Takrat nam lahko prinesete nabrane gobe in vam jih določimo.
Lep pozdrav,
Slavko
Žena je precej utrujena jaz pa se malo raziskujem..
Bolj kot gledam bolj sumim "rumenečo sivko".. na strani vasega drustva sem jo nasel pod imenom "rumeneča kolobarnica" (Tricholóma scalpturátum) http://www.gobe.si/Gobe/TricholomaScalpturatum (http://www.gobe.si/Gobe/TricholomaScalpturatum) in niti na sliki niti opisu ni enaka opisu gobe št.: 53 v knjigi "Naše gobe" (Jože Grom). Predvsem me je opogumil zadnji stavek.. da jih je nemogoče zamenjati s kaksno strupeno vrsto.. Lahko prilepim sken opisa iz te knjige..
Moje "rumeneče sivke" so bile snežno bele z rumenkasto liso na sredini. klobuk ni bil zavihan (edina razlika med opisom Jožeta Groma), premera 3-5cm in visine max 5 cm. Lističi so bili močnejši, ločeni od beta in bele barve. Pri nekaj starih gobah sem videl da so lističi dobili umazano - sivo/rumeno barvo. Bilo je dokaj vlazno ko smo nabirali zato so bile "sivke" precej sluzaste. Vonj prijeten.. ampak ne po moki..
Ko gledam slike iz vase strani so moje sivke še najbolj podobne Opredeni livki http://www.gobe.si/Gobe/ClitocybeCandicans (http://www.gobe.si/Gobe/ClitocybeCandicans) oziroma njihovi glavni sliki (le da so bile moje čisto bele z rumenkasto sredino) ki je pa smrtno nevarna. Malo naju zopet matra v trebuhu vendar je to verjetno zaradi bruhanja (kasneje je tudi žena stran vrgla zaužito okusno kosilo).
Gobe sem nabiral doma na dolenjskem, trenutno pa sem v Ljubljani.. Vsekakor jih pa poslikam in pošljem takoj ko najdem kaksno, da ugotovimo s čim sem uničil omako.
predvidevam, da sedaj zadostuje oglje in malo počitka?
Pravzaprav sva našla sliko.. pripenjam sporočilu.
Gre za tiste bele gobice na sredini.. prašnice in tintnice so šle prvi dan v jajca..
ter link do original velikosti: http://www.fortheia.si/kosara.jpg (http://www.fortheia.si/kosara.jpg)
mogoce kdo prepozna kaj bi to bilo na podlagi slik?
pripel sem pa tudi sliko strani iz omenjene knjige
ter link do original velikosti: http://www.fortheia.si/nase_gobe_grom_str53.jpg (http://www.fortheia.si/nase_gobe_grom_str53.jpg)
Midva.. sva se pa nafilala z rehidracijskimi tabletami.. ker drugace nebi bilo fino ;)
Hvala za vse odgovore in lep pozdrav
Drago
Tako.. en teden je mimo in midva sva se vedno ziva..
Ste mislili, danama ta informacija nebo vec koristila.. Ali nihce ne prepozna te gobe? ;)
Mogoce ve od kje pride do razlike med opisom in slikami na spletu: http://www.gobe.si/Gobe/TricholomaScalpturatum (http://www.gobe.si/Gobe/TricholomaScalpturatum)
in med opisom in slikami v knjigi "Naše gobe": http://www.gobe.si/forum/index.php?action=dlattach;topic=355.0;attach=6620 (http://www.gobe.si/forum/index.php?action=dlattach;topic=355.0;attach=6620)
Lep pozdrav
Drago
Mene vaša goba spominja na belo polževko.
Opis te gobe cisto ustreza gobam, ki smo jih imeli..
"močno sluzav" - nisem vedel ce je to zaradi jutranjega dezja..
"bel, star je v osredju rahlo okrast." to je na sliki videti kot moja "rumenkasta lisa"
Edino kar se ne ujema je vonj.. disala je cisto prijetno..
če je ta goba dobra potem pa res ne vem več od česa naju je tako uničevalo..
dragot, v košari ni videti rumenečih sivk (Tricholoma scalpturatum). Tista bela goba, ki bi naj bila sumljiva, je verjetno bela polževka (Hygrophorus eburneus), ki je užitna. Morda je v košari bila podobna prelčeva polževka (Hygrophorus cossus), ki je sicer užitna, a je neprijetnega vonja. Lahko pa je bila še katera druga vrsta.
Lep pozdrav,
Slavko
Lp!
Mogoče sem veliko "za cajtom", ampak ne razumem, kako lahko uživaš, ješ, konzumiraš gobe, ki jih ne poznaš ali samo misliš, da jih poznaš, ker jih "pozna" stara mama, pra stric in sosed od soseda... Z vsem dolžnim spoštovanjem do vseh 46% državljanov Slovenije, ki se tretirajo, kot nabiralci gob... Pobirajte tiste, za katere ste 300%, da jih poznate, ne pa vse po "spisku" in kakšnem "plonk ceglcu"! Pa gob, ki jih ne poznate, ne brcajte, pohojajte, uničujte! Tu so prebivalci gozda, ki imajo predpravico zadrževanja v njem in te gobe konzumirajo... HVALA!!!
Lovski zdravo
Janez L
Živjo!
Bom kr tu vprašala, a obstaja kaka strupena goba ki je podobna turkom? Včeraj sem našla 3 gobe, identične turkom v vseh pogledih, kapica je bila pa malo sivkasto/bež, veliko bolj svetla od tistih ko sem navajena, in po gledanju na tem forumu nisem opazla da bi bla taka goba med strupenimi, bi bila pa lahko bela različica enega turka.
Se že kuhajo da se konkretno prekuhajo, skrbi me ne preveč že zaradi samega izgleda/vonja po pravi gobi, ampak da bom sigurna. Je rasla v bližini brezic in ostalih turkov z oranžnimi klobučki, bet je bil pikčast in na dnu je malo modrel (to je pa tudi lastnost modrozelenih dedov ane?) Ampak kapca pa res, sivkasto/bež, bolj bež barve - slikce pa žal nimam dobre, najboljšo lahko vidite na tej povezavi https://www.dropbox.com/s/l48kwwnet7y4rfp/DSCN0339.JPG
Hvala za odgovor! :)
BarbaraKočevar goba, ki ste jo našli gotovo ni strupena. Med cevarkami je strupen vražji goban (boletus satanas) http://www.gobe.si/Gobe/BoletusSatanas (http://www.gobe.si/Gobe/BoletusSatanas), ki nima pikčastega beta, bet je mrežast, goba nasploh ni podobna turkom ali dedom.
Po opisu sodeč mislim, da ste našli modrinastega deda (leccinum thalassinum), ki rad raste pod brezami. Vaše slike na spletni strani : http://www.gobe.si/Slike/LeccinumThalassinum
Lep pozdrav,
Luka
Na prejšni sliki v košari so še ene gobe in to tiste, ki zgledajo kod da se jim lušči barva, teh gob je pri nas veliko. Kaj je to za ena goba in ali se jo lahko s katero podobno zamenja.
lp papa
Najbolje je gobe fotografirati posamično. Že tako jih je težko določiti iz fotografij, še težje pa, če so pomešane v košari.
Lep pozdrav,
Slavko
Predvidevam da Papa misli rjavega ježka oziroma ježevca http://www.gobe.si/Gobe/SarcodonImbricatus (http://www.gobe.si/Gobe/SarcodonImbricatus)
lep pozdrav
Drago
V vaši košari ni bilo opaziti gob, ki bi lahko povzročale težave. Dejstvo pa je, da je bila vmes ena takih, sicer ne bi imeli prebavnih motenj.
Lep pozdrav,
Slavko
Sicer nebi rad zmanjsal pomembnosti glede varnosti z gobami, zato sem do sedaj o tem pisal le na privat kontakt..
ampak najine gobe so bile ocitno kar v redu :)
Ko sem cez en teden prisel v sluzbo sem ugotovil da mankajo se trije sodelavci ki so staknili nekaksno trebusno virozo - eden na isti dan kot jaz, sodelavke pa dva dni za tem. Nihce od njih ni jedel gob ali drugih delikatnih zadev.
Zena se je dlje pocutila slabo in je sla na pregled krvi.. no s krvjo je vse v redu.. in tezave bodo minile same od sebe... v roku nekaj mesecev ;) :) :)
Vseeno hvala za vse odgovore na forumu in privat kontakt :)
Lep pozdrav
Drago
Veseli me, da ste bili pri zdravniku in preverili zdravstveno stanje. Podobno bi svetoval vsem, ki sumijo na zastrupitev z gobami. Upam, da bo ta forum pripomogel k temu, da bo manj zastrupitev z gobami.
Lep pozdrav,
Slavko
http://www.gobe.si/Gobe/GyromitraEsculenta (http://www.gobe.si/Gobe/GyromitraEsculenta)
CitatPrekuhanega z odlito vodo ponekod še vedno uživajo, kljub številnim smrtnim primerom
Tule:
http://www.gobe.si/Gobe/StrupeneGobe (http://www.gobe.si/Gobe/StrupeneGobe)
bi morala biti pod smrtno strupene, glede ne text zgoraj.
Samo mnenje.
Gyromitra esculenta sem dodal med smrtno strupene vrste. Hvala za opozorilo.
Lep pozdrav,
Slavko
Glese na to da tudi tale http://www.gobe.si/Gobe/NeogyromitraGigas (http://www.gobe.si/Gobe/NeogyromitraGigas) vsebuje enak strup kot GyromitraEsculenta, bi morala tudi ta biti označena kot smrtno nevarna ?
(Neo)Gyromitra gigas v primerjavi s svojim bolj znanim sorodnikom G. esculenta vsebuje relativno majhno količino strupa; za to gobo na internetu osebno še nisem našel vira o smrtnim zastrupitvi, čeprav je do zastrupitev vsekakor že prišlo. Tako da bi jo lahko uvrstili pod strupene, nekoliko težje pa pod smrtno strupene vrste. Strup giromitrin bi naj prav tako v manjših količinah vsebovale še (nekatere) gobe iz rodov Verpa in Helvella, tu radi navajajo pri nas še vedno priljubljenega češkega hrčkovca, vendar opažajo bolj ali manj le prebavne motnje alergičnega značaja pri ljudeh, ki so očitno bolj občutljivi na takšne substance.
Kar se pa tiče splošnega uvrščanja gob med užitne, pogojno užitne, strupene in smrtno strupene gobe, pa se moramo tudi na naši spletni strani držati Seznama gliv Slovenije, kjer so navedene splošne oznake: u (užitna), pu (pogojno užitna), s (strupena), ss (smrtno strupena) in še nekatere druge. Oznaka "pogojno užiten" za pomladanskega hrčka je seveda lahko zavajajoča, saj termično obdelana goba še ni nujno užitna. Če bi si nekdo pripravil to gobo ocvrto, bi se enako smrtno zastrupil, kot če bi jo pojedel surovo, saj se giromitrin kot hlapljiv strup ne bi mogel izločiti ne v vodo, ne v zrak. Ta strup je namreč v nasprotju s splošnim prepričanjem termostabilen! Severnjaki (zlasti Finci, kjer je pomladanskega hrčka še vedno dovoljeno tudi prodajati, vendar le z dodanimi navodili za pripravo), poznajo pač obvezno dvakratno desetminutno kuhanje in izpiranje gob. Približno 99% strupa se tako uniči (z vsakim kuhanjem se toksičnost zmanjša na desetino), vsak pa to dela pač na lastno odgovornost.
Seveda pa v opisih gob lahko in moramo v besedilni obliki zapisati vsaj opozorilo v zvezi s (prekomernim) uživanjem vrst gob, ki so lahko odlično užitne ali pa tudi obenem smrtno strupene, odvisno pač od številnih dejavnikov, ki jih ne moremo popolnoma nadzirati, zato uživanje v splošnem ne moremo nikomur priporočati.
pomladanski hrček (Gyromitra esculenta),
orjaški hrček (Maublancomyces gigas),
ki se pojavljajo češče v vzhodnoevropskih državah, pri nas pa te gobe ne rastejo v večjih množinah. Prva znamenja zastrupitve (5-48 ur po jedi) so bruhanje z bolečinami v trebuhu in diareja. Šele pozneje se pridružijo zlatenica, krči in motnje zavesti. Srčni utrip postane slaboten in nepravilen, zavest je motena, v najhujših primerih (2-4%) sledi smrt v komi zaradi okvare jeter ali pozneje zaradi okvare ledvic.
Pomladanski hrček je dolgo veljal za užitno gobo. Sem in tja pa so se posamezniki zastrupili, vendar ne vsi, čeprav so pojedli enako količino gob. Največkrat so gobe škodovale majhnim otrokom.
Sprva so pripisovali strupene lastnosti helvelni kislini, dokler niso iz hrčkov izolirali giromitrina (N-metil-N-formyl hidrazin acetaldehida). Pri kuhanju gob se giromitrin izloči v juho ali v omako, pri praženju in sušenju pa ga precej izhlapi. Večkrat so se zastrupili kuharji, ki so vdihavali pare z giromitrinom, čeprav gob niso zaužili.
Giromitrin je zelo hlapljiva v vodi topna snov, ki pri hidrolizi preide v strupeni metilformilhidrazin. Pri zamrzovanju gob se giromitrin ohrani. S posebno pripravo je mogoče količino giromitrina v gobah toliko zmanjšati, da jed ni smrtno nevarna. Sveže gobe kuhamo 20 minut v vodi, ki jo nato odlijemo, gobe pa dobro izperemo. Najmanj nevarno je uživanje kuhanih, na zraku posušenih gob, iz katerih je izhlapela večja količina strupa.
Za dokaz, da gobe vsebujejo giromitrin, lahko opravimo kemični preskus po Pyysaloju. Na belem porcelanu zdrobimo košček klobuka in mu dodamo nekaj kapeljic 2,5-3% vodne raztopine KOH. Gobe, ki vsebujejo giromitrin, se obarvajo rdečkasto, pri drugih gobah pa ostane barva nespremenjena ali se spremeni v rumeno.
Rogla, zelo poučno. Hvala za prispevek.
Dodal bi še informacijo, da je pomladanski hrček na rdeči listi in ima kategorijo R:
R (Rare) - redka vrsta. Glive, ki niso neposredno ogrožene, njihovo pojavljanje pa je zanesljivo v največ petih kvadrantih srednjeevropskega kartiranja (velikost kvadranta je 5,8 x 5,6 km; v Sloveniji je 613 kvadrantov), obravnavamo kot redke. Kadar ugotovimo, da so ogrožene, jih uvrstimo v eno od drugih kategorij, sicer pa njihovo številčnost le spremljamo, da smo ob dejanski ogroženosti pripravljeni za varstveno ukrepanje.
Vprašnaje za obiskovalce foruma v zvezi s pomladanskim hrčkom je - zakaj bi nabirali gobe, ki so lahko potencialno smrtno strupene in so v Sloveniji redke?
Lep pozdrav,
Slavko
Tole sem lansko leto, aprila, našel med iskanjem mineralov na Pohorju ( v mešanem gozdu nad Oplotnico ).
Mislim, da je bil to pomladanski hrček, vendar nisem 100% prepričan ...
Prav imate...
Citat od: slavko dne 22 Marec 2014, 06:33
Vprašnaje za obiskovalce foruma v zvezi s pomladanskim hrčkom je - zakaj bi nabirali gobe, ki so lahko potencialno smrtno strupene in so v Sloveniji redke?
Vse gobe so užitne. Večina celo večkrat.
Z odličnim spoštovanjem,
Janko
Pozdravljeni, zanima me, ce se pri zastrupitvi z gobami(se posebej zelena musnica), vedno pojavi bruhanje in driska ali lahko ti znaki izostanejo in je vpliv samo na notranje organe, kot so npr. jetra. Hvala za odgovor.
Zanima me, ali užitno gobo, ki raste poleg strupene, res ne smemo pobrati? V mislih imam rdečo mušnico in poletnega gobana, ki imata enako rastišče. Ali je to samo ena od ljudskih neresnic? Ker tako ali tako ne moremo vedeti, kaj je nekdo pobral pred tem na istem prostoru ...
Josephine00, problem pri zastrupitvah z najbolj strupenimi vrstami gob je, da imajo navadno dolgo latentno dobo, kar pomeni, da se prvi znaki (tudi bruhanje in driska) pogosto pokažejo šele, ko so notranji organi že nepopravljivo poškodovani kot posledica tega, tak primer je tudi zelena mušnica, ki jo navajate...
Mladigobar, užitnost neke vrste gob ni pogojena s pojavljanjem trosnjakov drugih vrst v bližini. Gledati moramo cel organizem - v gozdnih tleh je veliko vrst gliv prepletenih med sabo s hifami. Lep potrditev tega je goba, ki se je imenovala zajedalska polstenka in je užitna, raste pa na strupenih ali vsaj neužitnih vrstah trdokožnic ali po domače krompirjevk, krompirjastih prašnic.
Citat od: klavir dne 27 September 2017, 16:19
Mladigobar, užitnost neke vrste gob ni pogojena s pojavljanjem trosnjakov drugih vrst v bližini. Gledati moramo cel organizem - v gozdnih tleh je veliko vrst gliv prepletenih med sabo s hifami. Lep potrditev tega je goba, ki se je imenovala zajedalska polstenka in je užitna, raste pa na strupenih ali vsaj neužitnih vrstah trdokožnic ali po domače krompirjevk, krompirjastih prašnic.
Torej, užitno gobo, ki raste poleg strupene, lahko poberem.
V gobarski knjigi piše, da lahko trosni prah strupenih gob zastrupi užitne gobe, če bi jih nosili v isti košari. To drži?
To ne drži. Nevarno postane, če poberete napačno vrsto gobe in jo pojeste.
Lep pozdrav,
Slavko
Zadnjič je mož domov prinesel jurčke. Med njimi je bila ena sumljiva, saj je bila zelo mala in spominjala me je na mlado mušnico, zato sem pogledala pod klobuček in
ugotovila, da ima lističe. Seveda sem jo vrgla proč, ostale jurčke pa narezala, oprala in nato zblanširala, nekaj sem jih tudi vložila. Nisem si mislila, da bi lahko bilo kaj narobe, potem pa sem včeraj brala eno gobarsko knjigo, kjer sem slučajno pri opisu zelene mušnice zasledila da se lahko npr. trosni prah nabrane zelene mušnice prenese na užitne gobe.
Sedaj, ko pomislim za nazaj, ne vem ali bi moralo skrbeti, č je možno, da so se jurčki lahko okužili s trosi te gobe.
Goba je bila drugače še čisto zaprta in mlada, velika 2cm. Ali se lahko v tem primeru tudi prenesejo trosi, glede na to da je bila zaprta?
Ne skrbite. Če gobe nihče ni pojedel, ne bo težav. Pri zastrupitvah z gobami je pomembna količina zaužitih gob v razmerju z maso osebe, ki gobe poje. Če je količina gob prevelika, pride do težav.
Pri zeleni mušnici je denimo kritična doza 0,1 mg na kg telesne teže (to je približno en klobuk odrasle mušnice na osebo). Trosi pa imajo zanemarljivo težo, tudi če bi se prenesli iz mušnice na jurčke. To pa ni možno, če je bila mušnica še zaprta, saj v tej fazi rasti trosi še niso dozoreli.
Mislim, da informacija iz knjige, ki ste jo navedli, ni preveč kredibilna.
Lep pozdrav,
Slavko
A 2 cm velike gobe pobirate ? Pol pa se nima narod kaj čudit če bi si še Mušnico vložil - - kak naj sploh vidim razliko med 2 cm Jurčkom in 2 cm Mušnico ? 2 cm ?? Pa kaj vam je ljudje ? Kaj hodite z Mikroskopi pobirat gobe ?
Gospod Slavko 0,1 mg x 100 (kg) je 10 mg - je 0,01 grama - kar pa mislim ja ni glih masa klobuka kake gobe ... Ste se zmotili menda ?
Lep pozdrav vsem - ki ne nabirate ravno 2 cm gob ???
Zdravo,
hvala za odgovor. Naj vas pomirim, da ni to naša praksa, sama sploh ne pobiram gob manjših od 5 cm in nikoli takšnih za katere nisem prepričana.
Takšne pustim v gozdu, niti se jih ne dotikam.
Gobe nabiram že od malega in poznam veliko vrst (ne samo jurčkov).
Tole je pač prinesel mož, ko je šel sam, v dežju in je zgleda mislil, da je jurček, saj jo je zraven njih tudi našel. Zgleda je pobiral vse po vrsti, res ne vem zakaj jo je vzel :(
Kot sem rekla, ko sem jo videla, sem jo takoj vrgla stran, saj sem opazila da ima lističe.
Nikoli še nisem slišala, da bi se kdo zastrupil zaradi dotika gob oziroma prenosa njihovih trosov, a previdnost ni nikoli odveč.
Ta Pravi Gobar #42, podatek o količini strupa je pravilen. Pri masi klobika od mušnice pa bi se dalo diskutirati. Dejansko je smrtno strupena zelo majhna količina. Mislim, da je gobica1 dojela sporočilo.
Lep pozdrav,
Slavko
Ja vse jasno Gospod Slavko - količina strupa je bila mišljena. Sem glih pogledal nemško stran Pilze.de - tam pravijo da je smrtna količina same gobe 20 g zelene mušnice, opozarjajo pa da že čisto male količine povzročajo okvare jeter. Omenjajo tudi da goba nima nekega motečega vonja, pa da je sladkega okusa - podatke o okusu so seveda dobili od ljudi ki so prišli v bolnico in povedali da so bile še kar dobre ...
Tak da ja previdno s premalimi gobami, se lahko hitro zgodi da jih samo enkrat jemo ... ;D