Zavarovane glive

[Lemedis]

Te dni se na MOP-u sprejema nova uredba o zavarovanih prosto živečih glivah. Po dolgem času je bil iz seznama zavarovanih gliv umaknjen rod gomoljik (Tuber).
Umaknjene vrste, ki v novi uredbi niso več zavarovane:      NISO VEČ ZAVAROVANE
- rod gomoljik (Tuber)
- Cvetoča grmulja (Artomyces pyxidatus) :  http://www.gobe.si/Gobe/ArtomycesPyxidatus
- Votlobetni gobanček (Boletinus cavipes) : http://www.gobe.si/Gobe/BoletinusCavipes
- Črni gobanovec (Boletopsis leucomelaéna) : http://www.gobe.si/Gobe/BoletopsisLeucomelaena
- Preprosti goban (Boletus impolitus) : http://www.gobe.si/Gobe/BoletusImpolitus
- Žolti goban (Boletus junquilleus) : http://www.gobe.si/Gobe/BoletusJunquilleus
- Žareča kupica (Caloscypha fulgens ) : http://www.gobe.si/Gobe/CaloscyphaFulgens
- Navadna lisička, luskati različek (Cantharelus cibarius var. amethysteus) : http://www.gobe.si/Gobe/CantharellusCibariusVarAmethysteus
- Žolta lisička (Cantharellus lutescens) : http://www.gobe.si/Gobe/CantharellusLutescens
- Švicarski polžar (Chroogomphus helveticus) : http://www.gobe.si/Gobe/ChroogomphusHelveticus
- Zelenikasta livka (Clitocybe alexandrii) : http://www.gobe.si/Gobe/ClitocybeAlexandri
- Velika livka (Clitocybe maxima) : http://www.gobe.si/Gobe/ClitocybeMaxima
- Pisana tintnica (Coprinus picaceus) : http://www.gobe.si/Gobe/CoprinusPicaceus
- Ščitasta medaljonka (Discina parma) : http://www.gobe.si/Gobe/DiscinaParma
- Pogoriščni letvičar (Faerberia carbonaria) : http://www.gobe.si/Gobe/FaerberiaCarbonaria
- Jetrasta cevača (Fistulina hepatica) : http://www.gobe.si/Gobe/FistulinaHepatica
- Rumeneča venčnica (Floccularia luteovirens) : http://www.gobe.si/Gobe/FlocculariaLuteovirens
- Rožnati slinar (Gomphidius roseus) : http://www.gobe.si/Gobe/GomphidiusRoseus
- Navadni jelšar (Gyrodon lividus) : http://www.gobe.si/Gobe/GyrodonLividus
- Pomladanski hrček (Gyromitra esculenta) : http://www.gobe.si/Gobe/GyromitraEsculenta
- Rjavi bledotrosnik (Gyroporus castaneus) : http://www.gobe.si/Gobe/GyroporusCastaneus
- Modreči bledotrosnik (Gyroporus cyanescens) : http://www.gobe.si/Gobe/GyroporusCyanescens
- Dišeči lisičkovec (Hygrophoropsis rufescens) : http://www.gobe.si/Gobe/HygrophoropsisRufescens
- Švedska polževka (Hygrophorus camarophyllus) : http://www.gobe.si/Gobe/HygrophorusCamarophyllus
- Vinska polževka (Hygrophorus capreolarius) : http://www.gobe.si/Gobe/HygrophorusCapreolarius
- Lepa polževka (Hygrophorus speciosus) : http://www.gobe.si/Gobe/HygrophorusSpeciosus
- Lilasta mlečnica (Lactarius lilacinus) : http://www.gobe.si/Gobe/LactariusLilacinus
- Beli ded (Leccinum holopus) : http://www.gobe.si/Gobe/LeccinumHolopus
- Modrinasti ded (Leccinum thalassinum) : http://www.gobe.si/Gobe/LeccinumThalassinum
- Pokapana spolzenka (Limacella guttata) : http://www.gobe.si/Gobe/LimacellaGuttata
- Zastrta prašnica (Lycoperdon mammiforme) : http://www.gobe.si/Gobe/LycoperdonMammiforme
- Pasji klinček (Mutinus caninus ) : http://www.gobe.si/Gobe/MutinusCaninus
- Orjaški hrček (Neogyromitra gigas) :  http://www.gobe.si/Gobe/NeogyromitraGigas
- Bleščava luskarica (Phaeolepiota aurea) : http://www.gobe.si/Gobe/PhaeolepiotaAurea
- Vse vrste privihancev (Pulveroboletus sp.) : http://www.mykoweb.com/CAF/photos/Pulveroboletus_ravenellii%28fs-01%29.jpg
- Brazdasti klobučar (Rhodotus palmatus ) : http://www.gobe.si/Gobe/RhodotusPalmatus
- Mesnobarvni lepoglavec (Rugosomyces carneus) : http://www.gobe.si/Gobe/RugosomycesCarneus
- Rdečebetna golobica (Russula rhodopoda) : http://www.gobe.si/Gobe/RussulaRhodopoda
- Istrska golobica (Russula seperina) : http://www.gobe.si/Gobe/RussulaSeperina
- Nenavadni ježevec (Sarcodon joeides) : http://www.gobe.si/Gobe/SarcodonJoeides
- Hrastov glivec (Sparassis brevipes) : http://www.gobe.si/Gobe/SparassisBrevipes
- Jelkin glivec (Sparassis nemecii) : http://www.gobe.si/Gobe/SparassisNemecii
- Črni kuštravec (Strobilomyces strobilaceus) : http://www.gobe.si/Gobe/StrobilomycesStrobilaceus
- Rumena lupljivka (Suillus flavidus) : http://www.gobe.si/Gobe/SuillusFlavidus
- Tridentinska lupljivka (Suillus tridentinus) : http://www.gobe.si/Gobe/SuillusTridentinus
- Začimbna kolobarnica (Tricholoma apium) : http://www.gobe.si/Gobe/TricholomaApium
- Orjaška kolobarnica (Tricholoma colossus) : http://www.gobe.si/Gobe/TricholomaColossus
- Ovratniška kolobarnica (Tricholoma focale ) : http://www.gobe.si/Gobe/TricholomaFocale
- Križnotrosna kolobarnica (Tricholoma goniospermum) : http://www.gobe.si/Gobe/TricholomaGoniospermum



Na novo so se med zavarovanimi znašle naslednje vrste :    ZAVAROVANE
- Lepljivi zlatopor (Aureoboletus gentilis) :  http://www.gobe.si/Gobe/AureoboletusGentilis
- Počrnela bolinka (Camarops tubulina) : http://www.gobe.si/Gobe/CamaropsTubulina
- Nagubana koprenka (Cortinarius praestans) : http://www.gobe.si/Gobe/CortinariusPraestans
- Vražji goban (Boletus satanas) : http://www.gobe.si/Gobe/BoletusSatanas
- Drobljivi kožozob (Dentipellis fragilis) : http://www.gobe.si/Gobe/DentipellisFragilis
- Kačonova glavatka (Elaphocordyceps ophioglossoides) : http://www.gobe.si/Gobe/CordycepsOphioglossoides
- Velika zraščenka (Grifola frondosa) : http://www.gobe.si/Gobe/GrifolaFrondosa
- Jelkov bradovec (Hericium alpestre) : http://mycoweb.narod.ru/fungi/Submitted/UIA/Hericium_alpestre_UIA_20090821.jpg
- Koralasti bradovec (Hericium coralloides) : http://morelmushroomhunting.com/Hericium_coralloides_5_L1.jpg
- Resasti bradovec (Hericium erinaceus) : http://www.gobe.si/Gobe/HericiumErinaceum
Opomba : Prej zaščitene vse vrste bradovcev!
- Rdeča usnjevka (Hymenochaete cruenta) : http://www.gobe.si/Gobe/HymenochaeteCruenta
- Mehka skutovka (Leptoporus mollis) : http://www.gobe.si/Gobe/LeptoporusMollis
- Močvirska kapica (Mitrula paludosa) : http://www.gobe.si/Gobe/MitrulaPaludosa
- Čopasti ščitovec (Pluteus hispidulus) : http://www.gobe.si/Gobe/PluteusHispidulus
- Hrastov luknjičar (Polyporus umbellatus) : http://www.gobe.si/Gobe/DendropolyporusUmbellatus?from=Gobe.PolyporusUmbellatus
- Zvarova golobica (Russula zvarae) : http://www.gobe.si/Gobe/RussulaZvarae
- Češki smrčkovec (Verpa bohemica) : http://www.mushroomexpert.com/images/kuo3/verpa_bohemica_01.jpg
- Poveznjeni smrčkovec (Verpa digitaliformis) : http://www.gobe.si/slike/Verpa_digitaliformis2.jpg
- Oranžna potočka (Vibrissea truncorum) :  http://www.gobe.si/Gobe/VibrisseaTruncorum


Vir :  - Uredba o varstvu samoniklih gliv (1998) : http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=199857&stevilka=2689
       - Uredba o zavarovanih prostoživečih vrstah gliv (2011)
       - http://www.gobe.si/

Prav zanimivo, koliko vrst, ki smo jih pred 13 leti zavarovali sedaj ni več zavarovanih. Možno razlogi so tako stabilna populacija vrste kot širjenje arealov (možna posledica podnebnih sprememb).
Na drugi strani imamo pa kar nekaj novih vrst, ki smo jih zavarovali, kar kaže predvsem na degradacijo primernih rastišč in vpliv prekomernega onesnaževanja v zadnjih desetletjih. 


lp,
Luka

[slavko]

Nov seznam zaščitenih vrst ima zaščitenih 41 vrst gliv. Imamo ga tudi na naši spletni strani, http://www.gobe.si/Gobe/ZasciteneGobe.

Nov seznam ni določen strokovno, saj nas je večina, ki smo dobili osnutek na vpogled, dala svoje predloge, ki se od sedanjega razlikujejo. Nekaj pripomb so upoštevali, večino ne.

Meni se je zdelo logično, da bi bil sedanji seznam zaščitenih vrst izpeljan iz rdečega seznama, ki je že v veljavi in je tudi na naši spletni strani, http://www.gobe.si/Mikologija/Predlog. Ta seznam je plod večletnega preučavanja gliv v Sloveniji in ima vir v monografiji "Seznam vrst in razširjenost makromicet v Sloveniji z analizo stopnje ogroženosti", http://www.gobe.si/dokumenti/Porocilo_20041207.pdf. To je bil projekt, ki je formalno trajal od 2001 - 2006, po tem sistemu pa društva delamo še danes. Če bi iz seznama izzvzeli glive iz kategorije ogroženosti E, V in R, bi lahko imeli seznam zaščitenih gliv.

Ob pogledu na sedanji seznam zaščitenih gliv je opaziti, da je v njem nekaj gliv iz kategorij E, V ali R, nekatere pa so dodane po neznanem kriteriju. Morda bodo ob naslednji spremembi bolj upoštevali naše glasove.

Lep pozdrav,
Slavko

[jernej]

Strinjam se s Slavkotom! Nov seznam zavarovanih gliv je dokaj nepopolen. Mestoma smešno narejen! Zakaj nista zavarovani dišeča trhlička (klasično nahajališče!?!) in križnotrosna kolobarnica, ki sta za Slovenijo izrednega pomena? Kje so nekatere močno ogrožene vrste ekstenzivnih travišč (vlažnice, rdečelistke,...)? V edinem pojasnilu, ki sem ga videl piše, da so na seznam uvrščene vrste, ki so ogrožene zaradi nabiranja. Zakaj potem na seznamu ni nekaterih zaradi velikosti zelo iztopajočih vrst kot so jelkov glivec, hrastova razvejanka, črneča velezraščenka, ki niso prav pogoste? in zakaj so potem na seznamu vrste kot sta naprimer drobljivi kožozob in počrnela bolinka. Z vsem spoštovanjem to teh vrst, saj so res ogrožene a kdo jih bo nabiral/uničeval trosnjake? Koliko ljudi ju bo sploh opazil? Iz naštetih razlogov me zelo zanima kakšni so bili kriteriji za tale seznam!

[klavir]

Tudi sam novega seznama o zaščitenih gobah v Sloveniji ne cenim preveč, pa čeprav so zametki zanj nastajali kar nekaj let. S slednjim mislim predvsem na zadnje čase tako opevani rdeči seznam, ki je bil narejen dobro in strokovno, vendar je v samem zakonu upoštevan le borno. Tako so večinoma zaščitili gobe, za katere je še večina od nas, ki se že nekoliko dalje ukvarjamo s preučevanjem gliv, zanje komajda kdaj slišala in nikomur ne pade na pamet, da bi jih šel nabirat, saj večinoma sploh niso užitne. Pa to še ne bi bil problem, saj so v seznam uvrščene gobe, ki jih res nekoliko redkeje najdemo - s te strani me preseneča le uvrstitev češkega hrčkovca (Ptychoverpa bohemica) med zaščitene gobe - le-ta ima pri nas ob reki Dravi in drugod bogata rastišča, vendar seveda ob svojem času ter je sorazmerno skrit. - Ne, gre za to, katere še vedno redke vrste gob so izpadle iz prejšnjega seznama (ki nikakor ni bil brez napak, je pa po mojem mnenju bil vsaj nekoliko boljši) oziroma vanj kljub dognani redkosti nahajališč oziroma ogroženosti habitatov niso bile uvrščene. Naj jih naštejem samo nekaj, ki imajo kulinarično vrednost in jih bodo lahko odslej nabirali vsi, ki si bodo tega zaželeli. Najprej je tu rod gomoljik, za katere v večini držav, ki imajo bogata nahajališča, veljajo posebna pravila nabiranja. Naše mnenje ni, da bi bile te gobe zaščitene, saj primorsko in kraško zaledje glede gomoljik niti ni dovolj dobro raziskano za kaj takega. Pač pa bi morali primerljivo drugim državam, na primer Italiji, uvesti nek poseben režim nabiranja podzemnih vrst gob, se pravi predvsem gomoljik, saj le-te zaradi svojega posebnega okusa in zlasti vonja, kot vemo, dosegajo izredno visoke cene in so zato tudi dovolj privlačne za nabiranje. - Če pogledamo naprej, iz rodu cevark sta izpadla rjavi in modreči bledotrosnik (Gyropus castaneus, G. cyanescens), ki sta izredno redki gobi. Tudi jelkinega glivca ni več v seznamu. Ali pa na primer jajčaste mušnice (Amanita ovoidea), imenovane tudi beli karželj, ki je bila ena prvih pri nas zaščitenih gob sploh. Pri spomladanskih gobah sta bila izvzeta tako pomladanski kot orjaški hrček in tudi njun jesenski sorodnik rogljati hrček, pri čemer je orjaški hrček v rdečem seznamu nosil najvišjo stopnjo ogroženosti. Posebna zgodba so še nekatere vrste, ki jih ogroža izginjanje habitatov, kot na primer majniška lepoglavka in rod vlažnic, ki sicer nikoli niso bile zaščitene. - Skratka, nejasnosti in nepopolnosti je zelo veliko in nekatere res kar bodejo v oči. - Redkim vrstam gob, ki jih ni več v seznamu, lahko vestni gobarji in drugi pomagajo zdaj pač le s tem, da bodo njihova (naša) dejanja dovolj odgovorna ter da se ravnamo po načelu trajnosti. Žal pa je še vedno tako, da izginjanje habitatov gobam veliko bolj škodi kot pravilno nabiranje.

[Lemedis]

Komentar na zadnji Klavirjev stavek : Vsekakor izginjanje habitatov veliko bolj škodi kot nabiranje, zato se mi zdi tudi smiselno, da so na seznam uvrščene nekatere vrste visokih barij ali pragozdov, ki za nabiranje sicer niso zanimive v ekosistemu pa vendarle izrednega pomena.
Seznam vsekakor ni popoln s čimer se strinjam, namen teme je bila predstavitev razlike med zadnjo uredbo in novo.
Velik problem sam vidim v dejstvu, da tudi nad vrstami, ki so zaščitene ni primernega inšpekcijskega nadzora. Brez ustreznega nadzora še tako dobro načrtovano zavarovanje bore malo pomaga. Ljudje, ki nabiranje nadzirajo bi morali biti v prvi vrsti pravilno poučeni, tudi število nadzorov pa bi bilo predvsem v vrhu sezone primerno zvišati. Prekrškarjem odrediti primerne kazni, ki bi bile za vzgled ostalim...in odnos pri ljudeh bi se hitro spremenil.
Ko že omenjam inšpekcijo in nadzor pa ne morem mimo odmetavanja odpadkov v okolju, kamor le ti vsekakor ne sodijo. Take bi bilo potrebno še posebej kaznovati. Poglejmo npr. akcijo Očistimo Slovenijo v enem dnevu. Lokacije, ki so bile popolnoma očiščene so bile že teden ali mesec po čiščenju ponovno onesnažene z smetmi. Problem je torej v razmišljanju in odnosu do okolja. Dokler z izobraževanjem, sistemom nadzora in kazni ne bomo spremenili odnosa se stanje ne bo spremenilo. Za začetek lahko pri tem pomaga vsak od nas z vzgledom, da smeti odnese iz gozda in pokaže, da tja ne sodijo.   
lp,Luka

[slavko]

Lemedis Zavarovane glive, želel bi podati komentar v zvezi s starim in novim zakonom. V veljavi sta dejansko oba, saj pri novi Uredbi v 13. členu piše: "Z dnem uveljavitve te uredbe se prenehajo uporabljati določbe 1. do 4. člena ter 15. in 16. člena Uredbe o varstvu samoniklih gliv (Uradni list RS, št. 57/98)".

Nikjer pa ni omenjeno, da prenehajo veljati tudi drugi členi stare Uredbe. Tako sta v veljavi še obe Uredbi, dokler ne bo drugače določeno. Dodatno pa velja še Rdeči seznam gliv Slovenije, Ul. RS št. 42/10, kjer je na seznamu okoli 110 vrst.

Tako močne zaščite gliv v Sloveniji še ni bilo.

Lep pozdrav,
Slavko

[Lemedis]

Po ponovnem prebiranju nove uredbe še vedno nisem prepričan, da sta sedaj v veljavi obe. Da pojasnim zakaj sem v dvomih.
Kot je omenil Slavko v novi Uredbi v 13. členu piše: "Z dnem uveljavitve te uredbe se prenehajo uporabljati določbe 1. do 4. člena ter 15. in 16. člena Uredbe o varstvu samoniklih gliv (Uradni list RS, št. 57/98)".
Nato greš brat to staro uredbo kjer piše v njenem 2. členu, ki je prenehal veljat naslednje : ˝Poleg prepovedi iz prejšnjega odstavka je na območju Republike Slovenije prepovedano tudi nabiranje ali namerno uničevanje gob redkih ali ogroženih samoniklih gliv iz priloge 1, ki je sestavni del te uredbe. ˝ Iz tega 2.člena in dejstva, da se je le ta prenehal uporabljati jaz sklepam, da tudi priloga 1 iz stare uredbe ne velja več. Tukaj bi sledilo logično, da zdaj velja le nova uredba oziroma le nova Priloga 1. Ampak : http://zakonodaja.gov.si/rpsi/r01/predpis_URED731.html tukaj piše pod opombe : ˝Na podlagi Zakona o ohranjanju narave (Ur.l. RS, št. 56/99) se še naprej uporablja ta uredba.˝
Zakaj potem v novi uredbi sploh piše, da prenehajo veljati členi od 1-4 in 15-16, če ta opomba sporoča uporabo stare uredbe še naprej.
In še druga nejasnost : Ob pregledovanju vrst, ki so v obeh prilogah 1 (uredba 98 --> http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=199857&stevilka=2689  in 2011 --> http://www.mop.gov.si/fileadmin/mop.gov.si/pageuploads/ministrstvo/pdf/uredba_zav_gljive.pdf) vidiš, da so v stari uredbi vrste kot so : knežja mušnica, velikoluska mušnica, kraljevi goban. Te iste vrste so tudi v novi prilogi 1. Kjer pa najdemo npr. tudi lepljivi zlatopor, ki ga v stari uredbi ni bilo v prilogi. Če vse združim vidim tu dve logični možnosti :
1.  Da velja samo nova uredba in z njo Priloga 1 in je to vse.
2. Da bi k prilogi 1. stare uredbe le dodali novo zavarovane vrste kot je lepljivi zlatopor ali oranžna potočka. Nastala bi priloga, ki bi vsebovala vse stare vrste in dodane te nove.
In eno možnost, ki se meni zdi nelogična : Da veljata obe uredbi in obe prilogi in imamo v novi prilogi vrste, ki jih že vsebuje stara priloga. Če veljata obe uredbi pomeni to tudi, da ni nobene vrste, ki je leta 98 bila zavarovana zdaj pa ni več, kar je kar malo verjetno.
Po sprejetju obeh uredb bi bil tudi rod tuber (gomoljike) še vedno zavarovan okrog katerega se je dvignilo precej prahu ob naznanitvi, da več ni zavarovan.
Slavko, če poznaš koga, ki je bil zraven pri sestavljanju te uredbe v zaključni fazi bi bilo dobro, če bi nam razjasnil nejasnosti in dvome.
Morda samo jaz čudno razmišljam ampak sam res vidim tu kar nekaj nelogičnih povezav.

lp, Luka

[slavko]

Čeprav zveni nelogično, je pa vendarle res. Veljata obe Uredbi. Preveril sem pri predsedniku MZS, ki je prav tako potrdil veljavnost obeh Uredb. Kdo na ministrstvu je odgovoren za seznam pri novi Uredbi pa ne vem. Meni se seznam zdi nekonsistenten.

Prepričan sem, da se bo nelogičnost slej ko prej odpravila. Ampak dotlej pa je pomembno vedeti, da veljata obe Uredbi. V novi Uredbi npr. ni omenjena količina nabranih gob. Tako lahko inšpektorji še zmeraj uporabijo staro Uredbo, kjer je navedeno koliko lahko posameznik nabere v enem dnevu.

Lep pozdrav,
Slavko

[klavir]

Kot smo videli, so torej v Sloveniji zaščitene vse gobe, ki se nahajajo bodisi v prvem ali pa v drugem seznamu  ogroženih vrst - za oba seznama se izvaja tudi nadzorna oziroma kazenska politika. Prav tako so zaščitene tudi gobe iz rdeče liste, vendar žal ne na ravni zakona, zato tukaj kaznovalna politika ni mogoča. - Ker mislim, da bi vse skupaj lahko nekoliko poenostavili, sem v spodnjem seznamu na enem mestu poskušal zbrati vse užitne in pogojno užitne gobe iz vseh treh zaščitenih list, se pravi take, ki bi prišle v poštev za nabiranje, a jih ne smemo dati v košaro. To so:

1. Amaníta caesárea (Scop.: Fr.) Pers. (Knežja mušnica, karželj)
2. Amaníta ovoídea (Bull.: Fr.) Link (Jajčasta mušnica, bela žrdana)
3. Amaníta strobilifórmis (Paul.) Bertillon (Velikoluska mušnica)
4. Boletínus cavipes (Klotzsch: Fr.) Kalchbr. (Votlobetni gobanček)
5. Boletópsis leucomelaena (Pers.: Fr.) Fay. (Črni gobanovec)
6. Bolétus dupainii Boud. (Dupainov goban)
7. Bolétus fragrans Vitt. (Dišeči goban)
8. Bolétus impolítus Fr. (Preprosti goban)
9. Bolétus junquílleus (Quél.) Boud. (Žolti goban)
10. Bolétus régius Krbh. (Kraljevi goban)
11. Bolétus torósus Fr. (Težki goban)
12. Cantharéllus cibarius var. amethýsteus Quél. (Navadna lisička, luskati različek)
13. Cantharéllus lutéscens Pers.: Fr. (Žolta lisička)
14. Catathélasma imperiale (Fr.-> Quél.) Sing. (Kolobarna dvovenčnica)
15. Chroogómphus helvéticus (Sing.) Mos. (Švicarski polžar)
16. Clitócybe maxima (Fr.: Fr.) Kumm. (Velika livka)
17. Fistulína hepatica (Schff.: Fr.) With. (Jetrasta cevača)
18. Gomphídius róseus (Ness.: Fr.) Gill. (Rožnati slinar)
19. Gómphus clavatus (Pers.: Fr.) Gray (Čokata žilolistka)
20. Gýrodon lívidus (Bull.: Fr.) Karst. (Navadni jelšar)
21. Gyrómitra esculénta (Pers.: Fr.) Fr. (Pomladanski hrček)
22. Gyróporus castaneus (Bull.: Fr.) Quél. (Rjavi bledotrosnik)
23. Gyróporus cyanéscens (Bull.: Fr.) Quél. (Modreči bledotrosnik)
24. Hericium Pers.: S.F.Gray (species) (vse vrste bradovcev)
25. Hygróphorus camarophýllus (A. & S.: Fr.) Fr. (Švedska polževka)
26. Hygróphorus capreolarius (Kalchbr.) Sacc. (Vinska polževka)
27. Hygróphorus speciósus Peck (Lepa polževka)
28. Langermannia gigantea (Batsch.: Pers.) Rostk. (Orjaški plešivec
29. Laricifómes officinalis (Vill.: Fr.) Kotl. & Pouz. (Lekarniška macesnovka)
30. Leccínum crocipódium (Let.) Watl. (Žlahtni ded)
31. Leccínum hólopus (Rostk.) Watl. (Beli ded)
32. Leccínum thalassinum Pil. & Derm. (Zelenomodri ded)
33. Leucopaxíllus macrorhízus (Lasch) Sacconi & Lazz. (Glavata velepodvihanka)
34. Leucopaxíllus trícolor (Peck) Kühn. (Tribarvna velepodvihanka)
35. Limacélla guttata (Pers.: Fr.) K. & M. (Pokapana spolzenka)
36. Lycopérdon mammifórme Pers.: Pers. (Zastrta prašnica)
37. Neogyrómitra gígas (Krbh.) Imai (Orjaški hrčak)
38. Neogyrómitra gígas (Krbh.) Imai (Orjaški hrčak)
39. Phyllóporus rhodoxanthus (Schw.) Bres. (Rdeči prekatnik)
40. Porphyréllus porphyrósporus (Fr.) Gilb. (Navadni porfirnik)
41. Pulverobolétus Murrill (species) (vse vrste privihancev)
42. Rugosómyces carneus (Bull.: Fr.) Bon (Mesnobarvni lepoglavec)
43. Sparassis brévipes Krbh. (Hrastov glivec)
44. Sparassis nemécii Pil. & Ves. (Jelkin glivec)
45. Suíllus flavidus (Fr.: Fr.) Presl (Rumena lupljivka)
46. Suíllus tridentínus (Bres.) Sing. (Tridentinska lupljivka)
47. Tricholóma apium J. Schff. (Začimbena kolobarnica)
48. Tricholóma caligatum (Viv.) Rick. (Krokodilja kolobarnica)
49. Tricholóma colóssus (Fr.) Quél. (Orjaška kolobarnica)
50. Tricholóma focale (Fr.) Rick. (Ovratniška kolobarnica)
51. Tricholóma goniospérmum Bres. (Križnotrosna kolobarnica)
52. Túber Micheli ex Wiggers: Fr. (species) (vse vrste gomoljik)
53. Aureoboletus gentilis (Quél.) Pouzar (1957) (lepljivi zlatopor)
54. Bondarzewia montana (Quél.) Singer (1940) (gorska bondarčevka)
55. Cortinarius praestans Cordier (1870) (nagubana koprenka)
56. Ganoderma lucidum (Curtis) P. Karst. (1881) (svetlikava pološčenka)
57. Grifola frondosa (Dicks.) Gray (1821) (velika zraščenka)
58. Russula zvarae Velen. (1922) (zvarova golobica)
59. Verpa bohemica (Krombh.) J. Schröt. (1893) (češki smrčkovec)
60. Verpa digitaliformis Pers. (1822) (poveznjeni smrčkovec)
61. Clitocybe alexandri (Gillet) Gillet (1884), Zelenikasta livka
62. večina vrst vlažnic (Hygrocybe)
63. Hygrophorus capreolarius Kalchbr., Vinska polževka
64. Hygrophorus speciosus Peck (1878), Lepa polževka
65. Leccinum thalassinum Pilat & Dermek (1974), Modrinasti ded
66. Phyllotopsis nidulans (Pers.) Singer (1936), Gnezdasti listar

[barzen]

Tako kot ostali sem tudi sam delno sodeloval pri novi Uredbi in navajam nekaj dejstev, ki sem jih sam razbral iz mojih pogovorov s sestavljalci:
- stari seznam zaščitenih vrst ne velja več
- stara uredba pa še vedno velja v vseh delih, ki se tičejo nabiranja gob (2 kg,...)
- staro uredbo mora popraviti Ministrstvo za kmetijstvo (narediti na novo)
- z zavarovanjem določenih vrst (rdeči seznam) se ukvarja izključno MOP (okolje in prostor)
- MOP je na podlagi rdečega seznama določil zavarovane glive, ki so bile označene z vrsto ogroženosti - nabiralništvo ali da populaciji škoduje kakršen koli odvzem iz narave
- gomoljike kot take tako niso zavarovane, problem pa je pri nabiranju, saj posegamo v zemljo, kar pa je po stari uredbi prepovedano. Govorilo se je tudi o posebnem zakonu o gomoljikah.
- vlažnice so ogrožene predvsem zaradi izginjanja habitatov (zaraščanje, kisel dež)

Torej, dragi gobarji!

Vsi, ki vam je vsaj malo mar do našega gobjega bogastva, predvsem redkih (torej tistih iz rdečega seznama, stare in nove uredbe, pa tudi ostalih redkih), pustite jih v gozdu in poskrbite, da se lahko razmnožujejo (določene vrste lahko trosite in ne boste kaznovani).

Lep pozdrav,
Bojan Arzenšek

[klavir]

Spoštovani avtorji nove uredbe.

Precej že dvomim, da je še komu jasno, katere gobe je po zakonu dovoljeno nabirati. Interpretacije novega zakona se na tej strani in tudi sicer spreminjajo iz tedna v teden. Očitno obstaja kar veliko komunikacijskega šuma v naših vrstah... Sam se ne bom spuščal v to, a dobro bi bilo vedeti enkrat dokončno, kako je s tem. Brez nadaljnjih popravkov in sprememb...

Lep pozdrav,
Ivan Ferčič

[fran44]

Da sta v veljavi še vedno obe uredbi ne zveni niti malo nelogično. Po tem, kar je objavljeno v Uradnem listu, je LOGIČNO, da veljata še vedno obe uredbi. NE VELJA več edino stara PRILOGA1(Seznam) . Po črki zakona je izgubila svojo veljavnost s prenehanjem uporabe 2. člena stare uredbe, na katerega je bila vezana. To je podrobno in strokovno opisal že Luka v svojem prispevku, in to  je  jasno definirano v 13. členu nove uredbe.
Citiram 13. Člen:
Z dnem uveljavitve te uredbe se prenehajo uporabljati določbe 1. do 4. člena ter 15. in 16. člena Uredbe o varstvu samoniklih gliv (Uradni list RS, št. 57/98).
Vse  ostale določbe v stari uredbi ostanejo še naprej v veljavi. Tudi določba  5. člena, ki pravi:
Posameznik lahko nabere v enem dnevu največ dva kilograma gob, skladno z določbami te uredbe.
Poleg količine iz prejšnjega odstavka je dovoljeno nabrati tudi gobo, ki je težja od dveh kilogramov.
Vse je bilo jasno in razumljivo objavljeno. Nekoliko nedoločena je edino izterjava kazni, ki je v stari uredbi zagrožena še v tolarjih (50000 za več kot 2kg),  Večina Slovencev najbrž tolikšne količine tolarjev nima več med svojimi prihranki, ker v glavnem že skoraj vsi  uporabljamo evre.
Zato mi ni jasno, zakaj še vedno mahate s staro prilogo na redno posodobljenih spletnih straneh tako Lisičke  kot Bisernice, na spletni strani Svet gob-World of  mushrooms in še marsikje drugje in povzročate zmedo?

Še en argument za preselitev stare Priloge1(Seznam) na smetišče zgodovine:

Ko so imeli na Celjski koči otvoritev nove gobarske učne poti, so imeli ob tej priliki tudi tekmovanje, kdo bo skuhal boljši gobji golaž. Kuharji so imeli med pripravljenimi gobicami tudi precej zaščitenih lisičk (var.amethýsteus). V komisiji, ki je ocenjevala skuhane dobrote,  je bil sam predsednik zveze  s svojimi najožjimi sodelavci vred.  Nekateri prisotni gobarji, ki  s spremembami še nismo bili na tekočem,  smo kuharje opozarjali na prepoved nabiranja zaščitenih vrst. Vendar so nas iz najvišjega vrha zveze potolažili, da ni nič narobe, ker že takrat stari seznam ni bil več v veljavi. Tako tudi vrsta CANTHARÉLLUS cibárius  var. amethýsteus ni bi bila več  zaščitena vrsta.
Samo po sebi umevno je, da  je predsednik zveze potrdil, da stara uredba še velja, s tem pa zagotovo ni potrdil, da velja še vedno tudi stara priloga. Kakšen le bi bil ugled zveze,  če bi se  tisti, ki se najbolj trudijo, da bi gobe zaščitili, sami  mastili z zaščitenimi gobicami?
Za vsak slučaj pa vseeno- DOBER TEK!
F. Varga