<< Gomphus clavatus, čokata žilolistka | Gobe | Gymnopilus hybridus, hibridna plamenka >>
(Dicks.) Gray (1821) syn. Grifola frondosa f. intybacea (Fr.) Pilát (1936), syn. Grifola intybacea (Fr.) Imazeki (1943), syn. Polyporus frondosus (Dicks.) Fr. (1821)
Rod: Grifola - zraščenke
ZNAČILNOST: Raste v obliki grma, ki doseže 50 cm v širino in v višino, številni, loputasti klobučki, sive ali rjave barve, pa rastejo iz enega dnišča, oziroma debelega, centralnega beta.
KLOBUK: Posamezne pahljače so od 4—10 cm široke, do 1 cm debele in se polagoma zožujejo proti betu, zraščene med seboj, na površini gladke, sivo rjave ali rumeno rjave barve, črtaste proti betu.
TROSOVNICA: bela, cevke so zelo kratke, zraščene z mesom klobuka, luknjice so sprva bele, nato svetlo okraste, zelo drobne in potekajo daleč po betu navzdol.
BET: 1-4 cm debel, združen z ostalimi beti posameznih pahljač, bel, gladek, trd, žilav in običajno zelo kratek.
MESO: belo, trdo in krhko, staro je nekoliko žilavo, prijetnega okusa in diši nekoliko po moki. Ne spreminja barve, ne črni.
TROSI: 5-7 X 3,5-5 µm, elipsasti, prosojni, gladki, neamiloidni, s tankimi stenami, trosni prah je bel.
RASTIŠČE: v vznožju štorov listnatega drevja, raste kot zajedalec in saprofitsko na odmrlem drevju, poleti in v jeseni, redko.
UPORABNOST: dobra, dokler ni prestara, vsestranska, lahko jo tudi vlagamo v kis in je precej okusna. ZAŠČITENA
Nekateri avtorji razlikujejo tudi Lopatasto zraščenko (Grifola intybacea), ki ima številne, krajše, lopataste klobučke s stranskimi beti, ki se nato kot veje združujejo v enem dnišču, sicer pa v vsem ustreza veliki zraščenki. Od rodu zraščenk je po novem oddvojena hrastova poraščenka (Dendropolyporus umbellatus), ki ima prav tako razvejan bet v številne tanjše bete, ki nosijo sredinsko nasajene, sivo rjavkaste klobučke z navzgor zavihanimi, valovitimi robovi. Je zelo okusna, raste pa največ na hrastovih koreninah in štorih. velika zraščenka je nevarna zajedalka v hrastovih in kostanjevih gozdovih, micelij se širi iz korenin okuženega drevesa na zdravo drevje in ga več let izčrpava, preden zraste trosnjak.
Avtor fotografije je Anton Poler.
Strani, ki se vežejo na to stran:
Uživanje napačno določenih gob je lahko smrtno nevarno!
Gobarsko društvo "Lisička", Maribor ne odgovarja zaradi napačne, pomanjkljive ali zmotne določitve posamezne gobe!
