<< Agaricus bernardii, Bernardov kukmak | Gobe | Agaricus altipes, dolgobetni kukmak >>
Agáricus cúpreobrúnneus (Jul. Schäff. & Steer ex F.H. Møller) Pilát (1951)
Rod: Agaricus - kukmaki
ZNAČILNOST: Prepoznaven je po bakreno rjavem do škrlatno rjavem klobuku, ki je prekrit s svilenkastimi, tesno prilegajočimi se vlaknatimi luskicami, meso pa ob prerezu le bledo in počasi pordeči ali se obarva rožnato. Raste predvsem na travnikih, pašnikih in drugih odprtih travnatih rastiščih.
KLOBUK: Meri od 4 do 10 cm v premeru (2,5–11 cm). Sprva je izbočen s sploščenim osredjem, kasneje se razpre do poravnane ali celo rahlo udrte oblike. Površina je suha, svilenkasta in bleščeča, v mladosti rožnato rjava do rožnato siva, kmalu pa postane bakreno rjava, škrlatno rjava ali temno rjava. Kožica se razcepi v drobne, tesno prilegajoče se vlaknate luskice, ki proti robu redčijo. Rob klobuka je v mladosti okrašen z ostanki kosmičastega ovoja.
TROSOVNICA: Lističi so prosti, gosti in trebušasti, široki do 7 mm, izjemoma več. Sprva so bledo rožnato beli, rožnati ali sivo rožnati, kasneje rdečkasto rjavi in v zrelosti temno čokoladno rjavi do škrlatno črni ali črnikasti. Rob lističev je enake barve kot lističi in cel.
BET: Meri 3–7 cm v dolžino, izjemoma do 8 cm, in 1–1,5 cm v debelino, v dnišču včasih tudi do 2,2 cm. Je valjast, v dnišču pogosto zožen oziroma stisnjen, sprva poln, kasneje nekoliko votel. Je belkaste barve, nad obročkom gladek ali drobno kosmičast, pod njim pa vlaknato luskast, pri čemer luskice ob drgnjenju včasih porjavijo. Obroček je enostaven, viseč, razmeroma širok, zgoraj rjavkast, spodaj bel in progast, pri starejših primerkih pogosto propade.
MESO: Je belo, v klobuku razmeroma tanko. Ob prerezu v klobuku in zgornjem delu beta bledo in počasi pordeči oziroma postane rožnato rjavkasto, v dnišču beta pa se obarva rumenkasto do oranžno rjavo. Vonj je neizrazit ali rahlo gobji in aromatičen, okus je mil. Pri reakciji na anilin in dušikovo kislino (HNO₃) se barva ne spremeni (Schäfferjeva reakcija je negativna).
TROSI: 7.2–9.4 × 4.9–6.6 µm, povprečno okoli 8.3 × 5.6 µm, eliptični do podolgovati, gladki, kalilna pora je slabo izražena ali je ni videti. Trosni prah je temno rjav do črnorjav.
RASTIŠČE: Raste posamično, v manjših skupinah ali v čarobnih krogih na travnikih, pašnikih, trati in drugih odprtih travnatih rastiščih, ob robovih cest in na apnenčastem sipinskem pesku. Vrsta je saprofitna.
Čas rasti: -VIII-IX-X-XI-
UPORABNOST: užitna. Zaradi manjše izdatnosti in razmeroma redkega pojavljanja nima velikega kulinaričnega pomena.
PODOBNE VRSTE: Podoben mu je Agaricus campestris, travniški kukmak, ki ima navadno bel do kremast klobuk, ki je le občasno rahlo luskast, meso pa mu ob poškodbi navadno ne spreminja barve ali se obarva le zelo šibko rožnato. Zelo podoben mu je tudi Agaricus porphyrocephalus, (šklatnoglavi kukmak), ki raste na bolj vlažnih travnikih in ima izrazitejšo rdečkasto vijolično obarvanost klobuka, ima pa tudi bolj čebulast bet in nekoliko manjše trose. Paziti je treba na zamenjavo s strupenimi Agaricus - kukmaki, kot je Agaricus xanthodermus, karbolni kukmak, ki ob poškodbah v dnišču beta intenzivno porumeni in neprijetno diši po fenolu (črnilu ali lekarniških razkužilih).
Foto: Boleslaw Kuznik.
SINONIMI: Psalliota campestris var. cupreobrunnea Jul. Schäff. & Steer (1939), Psalliota cupreobrunnea (Jul. Schäff. & Steer) F.H. Møller (1950)
Priprava opisa: Dejan Valh
Strani, ki se vežejo na to stran:
Uživanje napačno določenih gob je lahko smrtno nevarno!
Gobarsko društvo "Lisička", Maribor ne odgovarja zaradi napačne, pomanjkljive ali zmotne določitve posamezne gobe!
SGS2020: 18
