Smrčki

[klavir]

Lep pozdrav vsem!

Pomladanske gobe že kar precej rastejo. Vsaj jaz sem letos našel že kar precej marčnih polževk (marčnic) in to po nekaj komadov v skoraj vseh gozdovih, v katere smo šli. To verjetno pomeni, da pri nas niso tako redke kot v sosednjih državah, kjer so ponekod zaščitene.
Včeraj sem pa našel eno najdbo, ki jo res moram prikazati na tej strani, pa ne zato, da bi se hvalil z njo (vsaj ne preveč... :)). Popolnoma nenadejano sem naletel na mavrahe in to tako zgodaj in še v Stražunu, kjer sem mislil, da kaj takega res ne raste. Pa so bili, samo zelo skriti v skoraj neprehodni gošči. Imam prav, če trdim, da gre za češkega hrčkovca, sorodnika smrčkov?
No, poleg tega pa sem videl še nekaj drugih užitnih gob: bezgove uhljevke, rumene drhtavke, škrlatne čašice, smrekove storževke in nekaj zimskih panjevk. Se vidi, da je mrzlo!
Tudi drugim želim podobne užitke v gozdu.

[slavko]

Na sliki so češki hrčkovci (Ptychoverpa bohemica), http://www.gobe.si/Gobe/PtychoverpaBohemica, ki so ponavadi prvi znanilci hrčkov in smrčkov. Je pogojno užiten, kar pomeni, da jih je treba pred uporabo prekuhati. Češki hrčkovci so zelo okusne gobe.

Najdišče v Stražunu (gozdno področje v Mariboru, ki se razteza od Pobrežja do Tezna) je dokaz več, da hrčkovci lahko zrastejo praktično kjerkoli.

Lep pozdrav,
Slavko

[klavir]

Naredil sem še eno sliko. Ti dve gobi se mi zdita drugačni. Saj ni mogoče, da bi šlo za pomladanskega hrčka?

Pozdrav

[klavir]

[slavko]

Na slikah so češki smrčkovci (Ptychoverpa bohemica). Vendar so resnično tako zdelani, da so malce podobni smrčkom. Se pa jasno vidi bistvena razlika - češki smrčkovci imajo koničast klobuk, ki je na zgornji ploskvi pripet na bet. Enostavno ga je možno odstraniti, če klobuk primete s prsti in bet zavrtite.

Užitni smrček (Morchella esculenta), http://www.gobe.si/Gobe/MorchellaEsculenta, ki raste nekoliko pozneje, pa ima klobuk zraščen z betom in ga ni možno tako enostavno ločiti od beta.

Obe opisani gobi sta ob prerezu votli.

Lep pozdrav,
Slavko

[klavir]

Hvala lepa za hiter odgovor. Res me je skrbelo, da ne gre morda za strupenega hrčka, ker so bile te gobe precej podobne nekaterim slikam hrčkov, ki pa jih raje ne bi jedli.

[slavko]

Pomladanski hrček (Gyromitra esculenta), http://www.gobe.si/Gobe/GyromitraEsculenta, ima za razliko od češkega smrčkovca bolj gladke vijuge na klobuku, ki tudi ni pripet na bet. Je tudi votel in velja za smrtno strupeno gobo.

Smrtonosen je stru giromitrin, ki povzroča t.i. giromitrinski sindrom (glej http://www.gobe.si/Gobe/StrupeneGobe in http://www.educa.fmf.uni-lj.si/izodel/sola/2001/di/Rupar/glive/giromitrin.html).

Lep pozdrav,
Slavko

[klavir]

Pozdrav!
Pred kratkim smo gobarili v Prekmurju na Goričkem. Še enkrat se je potrdilo: tu je res neverjetno veliko gob. Marčnic je bilo čisto preveč in to na nekaj 100 kvadratnih metrih. Našel sem pa še eno edinstveno najdbo: zrasli so pomladanski hrčki. Tokrat sem prepričan, da gre zanje.Bilo jih je kakšnih 20 na dveh rastiščih. Ker jih je bilo toliko, sem enega vseeno pobral. Pojedli ga pa ne bomo, ker so to preveč nezanesljive gobe.Rasli so v mešanem gozdu pod iglavci.

[slavko]

Na sliki so nedvomno pomladanski hrčki (Gyromitra esculenta). So smrtno strupeni.

V starejših gobarskih knjigah so označeni kot pogojno užitne gobe. Včasih so gobe sušili in jih nato pred uporabo še prekuhali. Zgodilo pa se je, da so umrli kuharji, ki gob sploh niso jedli. Strup giromitrin je namreč zelo hlapljiv in se je možno zastrupiti že z vdihavanjem pri kuhanju.

Gob v nobenem primeru ne uživati. Veliko je drugih, užitnih vrst.

Lep pozdrav,
Slavko

[klavir]

Spet mi nekaj ne da miru. Na sliki sta dve gobi iz Stražuna. Obe sta rasli v loki, vendar na različnih mestih. Leva goba je gotovo češki hrčkovec, ker je pobran na istem rastišču kot zadnjič. Druga pa je čisto drugačna, vendar podobna onim s slike, s katere ste mi potrdili, da vseeno gre za češke hrčkovce. Na tej sliki je vsaj po mojem desna goba čisto drugačna, peclja skoraj nima oz. klobuk sega skoraj do tal, veliko bolj se prilega betu kot pri ostalih hrčkovcih in goba je veliko bolj čokata ter zgubana. Vsekakor pa ni zdelana. A obstajata morda dva različka te gobe?

Lep pozdrav, Ivan

[slavko]

Na levi strani je češki smrčkovec (Ptychoverpa bohemica), na desni pa mislim da gre za enega od hrčakov (Neogyromitra), morda orjaškega, http://www.gobe.si/Gobe/NeogyromitraGigas. Kljub temu, da je pogojno užiten ga ne bi priporočal za uživanje. Goba namreč vsebuje giromitrin, vendar veliko manjše količine kot pomladni hrček. Značilno za hrčake je, da je bet praviloma globoko v zemlji, klobuk je priraščen na bet (kot pri pomladnem hrčku), tudi zavoji na betu so mehkejši, kot pri pomladnem hrčku. So svetlo rjave do olivno rjave barve. Hrčaki niso pogosti. Na videz je hrčak podoben hrčkom, a je praviloma večji. Zraste tudi do 20 cm.

Na slikah, ki ste jih poslali prej (kjer so gobe manjše), se jasno vidi rob klobuka, ki ni pripet na bet. To je zanesljiv znak, da ne gre za pomladanskkega hrčka (Gyromitra esculenta), ki ima klobuka priraščen na bet. Enako velja tudi za hrčake.

Predlagam, da gobo posušite in jo natančno določimo pod mikroskopom.

Lep pozdrav,
Slavko

[klavir]

Zdaj je pa zrasel že prvi letošnji smrček. Zdi se mi, da gre za navadni smrček (Morchella esculenta; Sin.: Morchella vulgaris), sodeč po fotografiji iz knjige Giovannija Pacionija Gobe iz leta 1984. Tukaj je predstavljen v ½domačem aranžmaju½:

[slavko]

Na sliki je lep primerek užitnega smrčka (Morchella esculenta), http://www.gobe.si/Gobe/MorchellaEsculenta, ki ima veliko sinonimov, kot je razvidno s spletne strani.

Smrčki so zelo cenjene gobe, predvsem v zahodni Evropi, kjer posušeni dosegajo bistveno višjo ceno kot posušeni gobani.

Lep pozdrav,
Slavko

[klavir]

Brez komentarja...

[slavko]

Lepi primerki, ki se bodo (ali so se že) spremenili v okusno jed.

Lep pozdrav,
Slavko