Zimske gobe

Začel/a klavir, 26 December 2008, 02:09

Prejšnja tema - Naslednja tema

tdk

Slavko hvala za odgovor.

Upam,da bo kaj časa te dni da malo pogledam po gozdu;če uspem pritiv gozd seveda napišem kako in kaj.
Se pa res že veselim marčnic,ki jih še nisem nabiral,sem jih pa poskusil vložene in so res zelo okusne.
Tako sem letos prvič poskusil vložene meglenke,zimske kolobarnice in štorovke;res okusne gobe.
Nekoliko svojevrsten okus pa imajo vijolične kolesnice,meni so dobre;vloženih podvihanih kolesnic pa še nisem poskusil;moram pa povedati,da veliko vloženih gob razdelim sorodnikom,prijateljem...in odzivi so zelo dobri.

lp tdk


klavir

Ljudje, pojdite nabirat gobe! Zdaj je pravi čas, kdor ima rad zimske panjevke. Zrasli so novi mladi primerki pod snegom. Treba je samo vedeti, kje rastejo, nato pa le odgrebsti nekaj snega in spodaj je vse rumeno... In niti zmrznjene niso, ker so temperature povečini okoli ničle...

klavir

Kaj je zdaj, gobarji? Nič ne hodite po gobe? Jaz ne bi vzdržal, če bi ne šel... Zato vsak dan gledam na forum, pa nihče nič novega ne napiše... Sam pa sem prejšnjo nedeljo našel dobrega pol kilograma gob, tako da je bilo kar veselo...

tdk

Hm,če je pa zima...malo heca.
Sem bil v gozdu v soboto;ta vikend imam tudi v planu iti malo pogledat.
Torej v soboto sem prebil v gozdu dobro uro;nekaj cm snega,prava zimska idila,veliko sledi gozdnih zivali;skratka pravi uzitek.
Sel sem predvsem da bi nasel in spoznal zimske panjevke;nisem pa nasel nobene gobe.Na panjih sem sicer videl nekaj zelo bledo-rumeno-rjavih gobic,vendar glede na opis in slike zimskih panjevk je bilo to verjetno dalec od tega.Kot sem ze napisal imam namen ta podaljsani vikend skociti v gozd vsaj za kako uro,dve;je pa jutri napoved snezenje,tako,da bom videl kako bo...

lp tdk

p.s.klavir si nasel zimske panjevke?

aha,pa se nekaj...sem prebral,da ima Gobarsko drustvo Lisicka cez dva tedna obcni zbor...bi se vclanil v drustvo,ce seveda ni nekih ex-pogojev...

slavko

V gobarsko društvo se lahko včlani kdorkoli. Občni zbor bo v soboto, 20.2.2010 ob 14.00 uri, v domu ostarelih Danice Vogrinec na Pobrežju, Čufarjeva 9. Članarina je 12,00 EUR.

Lep pozdrav,
Slavko

klavir

Zadnjič sem našel predvsem zimske panjevke in nekaj malega bezgovih uhljevk. Enkrat po tem pa celo ostrigarje. Drugih gob, vrednih za uživanje, pa v tem času tako ni.

Mislim pa, da v klasičnem ½jesenskem½ gozdu na Goričkem panjevk in uhljevk ne bo, kvečjemu kakšen ostrigar, saj zimske panjevke v veliki večini rastejo na vrbah, le-te pa največkrat ob rekah. Sam tako najraje grem na kakšen sprehod k stari strugi Drave med Mariborom in Ptujem (v gozdu nisem bil že mesec in pol!), za vas, Prekmurce, pa je verjetno bližja reka Mura ali pa Raba z druge strani. Prav tako rasejo bezgove uhljevke le na bezgu, ki je seveda tudi pogost predstavnik drevesnih vrst v lokah. Tam so še ostrigarji, ki pa lahko zrasejo tudi na bukvah v gozdu.

Lep pozdrav

jernej

Ja zime bo počasi konec! ;D

Jaz sem zimske panjevke našel predvsem na golem brestu, črni jelši, velikem jesnu pa tudi na bukvi in na gabru. Je pa res, da očitno najraje uspevajo v vlažnih gozdovih ob potokih in rekah, kje uspevajo omenjene drevesne vrste. Se pa strinjam, da je najboljši habitat za panjevke združba topolov in vrb.

Lp

tdk

Glede na vse napisane izkusnje o zimskih panjevkah upam,da bom v kratkem sel pogledat k potoku Ledava in okoli Ledavskega jezera(od doma imam do potoka in jezera 5-10 min hoje)-veliko vrb,crnih jelš...;glede na danasnje zimske razmere upam,da bo jutri ali v ponedeljek boljse....mi pa seveda misli bezijo k marcevkam,ki jih se nisem nabiral;upam,da bo letos prvic.

lp tdk

klavir

Marčnice oziroma marčne polževke so zelo samosvoje gobe...

Sam jih nabiram že kar nekaj let in po mojih izkušnjah jih po hudih zimah, zlasti če zima traja še februarja, kot je to letos, žal ni ali pa jih zrase samo za vzorec. Tako je bilo na primer lani, ko smo imeli zelo mrzel januar, je pa letos temperaturno povprečje še nižje. Zato nisem najbolj optimističen (upam, da neupravičeno!) in se kot gobar niti ne veselim tako zelo konca zime, saj so vsaj zimske panjevke in bezgove uhljevke bolj ½ziher½ gobe od spomladanskih vrst. In pravilno pripravljene tudi precej okusne...

tdk

Zelo pesimisticna napoved sicer;mocno upam,da bo stanje cez nekaj tednov v realnosti drugacno.
Me pa to razmisljanje vodi do lanske nabirke jesenskih jurckov;na tem forumu pa se kje drugje zadovoljstvo,veselje,slike velikih kolicin jesenskih jurckov pakoraj vseh delih SLO....na Gorickem pa tema;kot sem ze napisal sem govoril z kar nekaj gobarji;ista pesem;kot bi iskal iglo v senu(no skoraj).
Jeseni ocitno jurcki na Gorickem niso rasli...razlog?jaz ga ne vem....

pa spet vprasanje o marcevkah:Vsaj pri nas so bile pred leti(pa starejsi ljudje pravijo isto)veliko bolj ostre zime,ki so trajale precej dlje,bile zasnezene od novembra do sredine marca,temperature pa tudi podobne letosnjim ali precej nizje(povprecje in ekstremi)....so takrat marcevke rasle in v kakih kolicinah?Vem spet relativni odgovori na vprasanje,me pa vseeno zanima?

lp tdk

p.s.Pa kot sem ze x-krat napisal,ni vse v kolicini nabranega;zadovoljstvo ob obisku in obcudovanju narave je pred vsem ostalim;vsaj zame je tako...pa ce sem na morju,v planinah...ali Gorickem gozdu!

slavko

Pogovori o količinah gob so vedno približni. Če bi poznali vse faktorje, ki vplivajo na rast gob, bi bili podobni napovedovalcem vremena.

Lahko pa povem, da so na Goričkem najboljša rastišča marčnih polževk (Hygrophorus marzuolus), kar jih poznam. Nekaj verjetno zaradi sestave gozda, saj rastejo gobe v simbiozi z drevesi, nekaj zaradi tal, predvsem pa zaradi relativno slabega poznavnja te vrste.

Navadno rastejo dva do tri tedne v letu. Glede na precej zasnežen februar, jih lahko pričakujemo marca, če bo seveda dovolj vlage, toplote in še....

Videl sem že ljudi, ki so prihajali iz gozda s polnimi košarami marčnic. Tako lahko sklepam, da jih je v času optimalne rasti veliko. Vendar jih je dokaj težko najti, saj so sivih barv. Tam, kjer jih še ni nihče pobiral, običajno rastejo v šopih.

Precej ljudi te gobe vlaga v kis, za sušenje niso primerne. Pri starejših primerkih je zaznati vonj, podoben urinu, ki ga marsikdo ne prenese. Ta vonj oslabi oz. izgine pri kuhanju.

Lep pozdrav,
Slavko

tdk

Slavko dober odgovor;eden od čarov nabiranja gob je ravno nepredvidljivost rasti in krajev najdišča.
Glede marcevk bo verjetno glede na razmere res potrebno počakat do marca in potem najti tisti pravi čas in jih nabrat. Na Goričkem osebno ne poznam gobarjev,ki bi marčevke nabirali;lani sem bil na obisku pri znancu,kjer sem jih poskusil vložene v kisu;zelo okusne;edini ki ga poznam,da nabira marčevke.
Občutek imam,da je na Goričkem velika večina gobarjev;ne vem,kako naj jih imenujem.....ki nabirajo jurčke,lisičke,morda marele...in potem se spekter konča.Tudi sam sem bil do lani med njimi;pa sem potem predvsem s pomočjo te spletne strani,foruma in pomoči determinatorjev in ostalih poznavalcev število vrst nabiranja povečal.
In upam,da bodo letos prvič med novostmi tudi marčevke.....čeprav jih bo kot pravi g.Slavko zaradi sive barve težko najti,upam,da bo....sicer pa je precej vrst gob zaradi barvne podobnosti z okoljem,kjer rastejo težko opaziti.

lp tdk



Martin

pozdravljeni.

Malo brskam po forumu in sem se kar tu ustavil. Tud jaz se bom šel včlanin k društvu.
Zanima pa me tema na marčnice. Ne poznam teh gob ampak me zanima kaj to niso one gobice(smrčki,mavrahi )te poznam. So zelo okusne vedno, ko gdo omenja marčnice mislim da so to te gobice.

Zdaj pa prosim za pomoč da,bom si na jasnem.
Lep pozdrav.

slavko

Če se želite včlaniti, pridite 20.2. ob 14.00 uri v Dom Danice Vogrinec, kjer bo občni zbor. Za natančnejšo napotitev vprašajte receptorja na vhodu v dom. Kot veste je članarina 12,00 EUR, dodatno pa še 2,00 EUR za novo člansko izkaznico.

Marčne polževke (Hygrophorus marzuolus) ali po domače marčnice, niso tiste gobice, ki jih poznate (Smrčki, mavrahi). Rastejo pred njimi. Na naši spletni strani imamo kar dober opis teh gob, http://www.gobe.si/Gobe/HygrophorusMarzuolus. Kot vidite na sliki, imajo gobe pod klobukom lističe. Največji primerki so takšni kot npr. golobice, se pravi tudi do 10 cm premera imajo. Sploh so marčnice praktično največje rastoče gobe v tem delu leta.

Na ekskurziji vsako leto najdemo kak vzorec, včasih pa se komu posreči tudi večja najdba.

Lep pozdrav,
Slavko

klavir

#29
Spet se bom vrnil k naslovni temi tega razdelka...

                                                       
---

Skrajno nenavadno je, se strinjam, iti iskat gobe ob močnem sneženju skozi ponekod že precej čez kolena globoko snežno odejo. Pa tudi, če je to v tako opevanem krajinskem parku Šturmovci, malo naprej od Ptuja oziroma takoj za Ptujskim jezerom. In če moraš iz povsem nedoumljivih razlogov iti na pot povsem sam, saj nekako nihče noče zraven, se tudi to izkaže kot dovolj premišljena odločitev. In ko prideš tja, se zdi, da so vsi drugi imeli prav, ko niso našli enega razloga, da bi šli na izlet. Povsem zimska krajina ne daje dobrih obetov pri iskanju takšne zimske hrane, a treba je vztrajati.


(Vse slike so bile posnete 11.2.2010)

A zdi se, da je tokrat vse upanje zaman. Na začetku vidim nekaj lesnih vrst gob, nato pa dreves ne zajeda prav noben gobji zajedalec več. In ko že hodim po vzporedni poti nazaj, bližje reki - tako da napravim krog, še vedno ni ničesar. Da, prav zares ničesar...

A treba se je le obrniti. Pogledati v kakšno drevesno duplino, saj tam mraz ne pritiska tako zelo. Še enkrat napeti oči in... da, tako je... prve gobice so tu. Ni jih še veliko, a to pomeni, da jih je lahko le še več.


(Zimske panjevke, Flammulina velutipes)

Ni bilo treba več dolgo čakati. Težko je bilo le najti rastišče. Tako so se bogati panji kar vrstili, ta je imel na sebi morda nekaj deset gobic, ki so premražene kukale iz razpok, drugi pa kar kakšnih sto, ki so se zajedle v še živo drevo in ga zagotovo obsodile na morda še oddaljeno, a zanesljivo smrt. A tako je pač v naravi, bolje je, če tega ne jemljemo skozi človeško perspektivo...



In potem? Nič več, vse do povratka k hidroelektrarni in vožnji domov. Nato pa le še začudenje onih, ki niso želeli zraven. No, pa drugič...