Sporočila

Spoštovani Polde,

ta čas je najprimernejši za rast kolobarnic. Nekaj jih je na naši spletni strani: http://www.gobe.si/Mikologija/Tricholoma. Med njimi je najbolj znana Zimska kolobarnica (Tricholoma portentosum) ali sivka, snežka po domače. Vendar je treba biti pri nabiranju previden.

Najprej je treba snežko poznati, da je ne zamenjate s kakšno strupeno kolobarnico. Snežka je pod klobukom nekoliko rumenkaste barve, bet ima bel in značilen vonj po moki.

Nato je treba paziti, da ni prišlo do večkratne zmrzali. Večkrat zamrznjene in odmrznjene gobe so tudi škodljive. Jaz sem pri gobarjenju v tem času še posebej previden glede zmrzali.

Lep pozdrav,
Slavko

Gobe na sliki so iz rodu črnivk (Psathyrella). Nekaj jih imamo na naši spletni strani: http://www.gobe.si/Mikologija/Psathyrella. Katera vrsta je na sliki, je težko reči. Črnivke v glavnem niso za uživanje.

Lep pozdrav,
Slavko

V tem času pogosteje rastejo kolobarnice, med katerimi je najbolj znana Zimska kolobarnica (Tricholoma portentosum) oz. sivka, snežka - http://www.gobe.si/Gobe/TricholomaPortentosum.

Lep pozdrav, Slavko

Mislim, da je na sliki goba iz rodu Črnivk (Psathyrella). Najverjetnje gre za Kosmato črnivko (Psathyrella lacrimabunda), ki jo imamo tudi na naši spletni strani: http://www.gobe.si/Gobe/PsathyrellaLacrymabunda

Lep pozdrav,
Slavko

Ob ponedeljkih se načeloma videvamo septembra in oktobra. Zagotovo bomo v društvu naslednji ponedeljek, 16.10.2006, ko bo predavanje o zdravilnih gobah. Do tačas pa vas vabim, da si ogledate rod lupljivk na naši spletni strani: http://www.gobe.si/Mikologija/Suillus. Morda boste med posnetki našli kakšnega, ki bo ustrezal gobi, ki ste jo našli.

Lep pozdrav,
Slavko

Na sliki je najverjetneje Hrastov turek (Leccinum quercinum), ki je užiten. Link na naši spletni strani: http://www.gobe.si/Gobe/LeccinumQuercinum.

Vse gobe, ki imajo rdeče oranžen klobuk, pod klobukom pa cevke belih do sivih barv in na prerezu počrnijo, spadajo med turke in so užitni.

Če pa je klobuk bolj ali manj rjav, cevke pa bele do sive barve, ki ob prerezu počrnijo, pa gre za dedke.

Pri nas jih raste več vrst: http://www.gobe.si/Mikologija/Leccinum.

Upam, da bo v prihodnje nekoliko lažje  ;)

Lep pozdrav,
Slavko

V Sloveniji rastejo glive iz skupine gologlavk (Psilocybe), ki vsebujejo psilocibin. Vendar so to strupene gobe, ki povzročajo halucinacije.

Na spletni strani http://www2.arnes.si/~mborion4/fkg/seminar/psilocy.htm je opisana učunkovina psilocibin, ki jo vsebuje gliva Psilocybe cubensis.

Pozdravljen Jure!

Večina ljubiteljskih gobarjev dobi informacijo o rasti gob na tržnici. Ko tam prodajajo gobe, je to zanesljiv znak za rast. ;) 

V gobarskem društvu je drugače. Imamo vnaprej objavljen program dela, ki se ga skušamo držati. To pomeni, da nabiramo gobe tudi, ko rast ni optimalna. Zadnji gobarski izlet je bil na Pohorju, 5.8., ko smo nabrali okoli 80 različnih vrst gob. Količinsko je bilo največ lisičk. Nismo pa našli nobenega jurčka.

Sicer je po naših izkušnjah optimalna rast gob septembra in oktobra. To je razlog, da imamo prve dni oktobra gobarske razstave.

Slavko

Knjigo, ki jo iščete v prosti prodaji zelo verjetno ne boste več dobili. Sigurno pa jo boste dobili v knjižnici. Ko sem iskal v Cobiss-u, sem ugotovil, da je knjiga dostopna v številnih knjižnicah. Predlagam, da stopite do vaše najbližje knjižnice. Če je tam slučajno nimajo, si jo bodo sposodili iz druge knjižnice preko medbibliotečne izposoje.

Na naši spletni strani imamo opisane zdravilne lastnosti Smrdljivega mavrahovca:

Phallus impudicus - Smrdljivi mavrahovec

Smrdljivi mavrahovec je pri nas dokaj pogosta goba. Spada v zelo staro vrsto, ki izvira še iz mezozoika. Podoben je ginsengu in nekaterim vrstam čebel, mravelj in kač, in sicer po tem, da so vse te rastline in živali razvile posebne biološko dejavne snovi, ki so jim pomagale preživeti v ekstremnih pogojih. Te snovi so krepile imunost in odpornost proti boleznim ter so odvračale plenilce. Vzhodnjaška medicina gobo uporablja za povečanje nespecifične odpornosti organizma, goba spodbuja protitumorsko imunost ter deluje protivnetno, celilno in protibolečinsko. Mazilo iz gobe uporabljajo proti mnogim boleznim na nogah, med drugim proti kronični venski insufienci (krčnim žilam), vnetju, diabetični okvari žil ter za zdravljenje kemičnih in toplotnih opeklin.

Ruska poročila navajajo, da so mazilo uporabljali v primerih nekaterih ginekoloških bolezni, med drugim benignih in rakastih sprememb na maternici in jajčnikih ter pri raku na dojki. Zdravila proti raku iz mavrahovca izdelujejo tudi v Latviji. Sok je mogoče zaužiti, dati v injekciji, uporabiti v mazilu, da prodre v kožo, ali v svečkah. Sok rakastih celic ne uniči neposredno. Rakaste celice živijo v okolju, kjer so tudi makrofagi; po dodajanju soka jih začnejo makrofagi uničevati. Mavrahovčev sok torej aktivira makrofage. Zato velja za biostimulacijsko snov, ki aktivira imunski sistem. Med njegovimi koristnimi učinki navajajo stimulacijo celic T, stopnjevanje dejavnosti naravnih celic ubijalk, protistresni adaptogeni učinek in protitumorsko delovanje.

Za uživanje so primerne mlade gobe, ko so še v jajčastem ovoju. Na Kitajskem jih denimo deset dni namakajo, nato iztisnejo in tekoči izdelek uporabijo za zdravljenje.

Lep pozdrav,
Slavko

Gobarsko društvo Lisička je v Mariboru, na Preardovičevi 1. Običajno se dobivamo enkrat mesečno. Vsak mesec je tudi gobarjenje. Začne se v marcu, konča pa v novembru. Vmes je nekaj predavanj o gobah - letos pa bo kolega Gregor imel tudi predavanje o gojenju gob. Termin zaenkrat še ni znan.

LP, Slavko

Zelo zvito. Prepričan sem, da bo gojenje gob za Vas "mala malica".

Vabim Vas, da se včlanite v naše društvo. V programu imamo med drugim tudi predavanje o gojenju ;) gob. Predavanje bo imel kolega Gregor. Tako boste o gojenju gob izvedeli največ, hkrati pa boste dobili informacije iz "prve roke".

Lep pozdrav,
Slavko

Spoštovani Matej,

Goba na sliki je nedvomno Inonotus dryadeus, slovensko Roseči luknjač. Upam, da lahko uporabimo tvoje lepe posnetke na naši spletni strani.

Lep pozdrav,
Slavko

Spoštovani Cene!

S prodajo gob se v našem gobarskem društvu ne ukvarjamo, pač pa s preučevanjem, določanjem gob in predavanjem o gobah.

Če vas zanima, se lahko oglasite. V septembru se dobimo vsak ponedeljek ob 18.00 v prostorih društva na Preradovičevi 1.

Lep pozdrav,
Slavko