<< Leccinum melaneum, črni ded | Gobe | Leccinum scabrum var. niveum, brezov ded, beli različek >>
Pilát (1974) syn. Leccinum aurantiacum var. quercinum Pilát (1961)
Rod: Leccinum - dedi,
ZNAČILNOST: raste samo pod hrasti, belkast bet je v sredini rdeče nadahnjen, luskice pa v starosti postanejo rdeče rjave. V dnišču je bet pogosto zelenkasto lisast. Je zelo okusen.
KLOBUK: 8-15 cm, lahko postane orjaški (25 cm), mesnato ali opečno rdeč, rjasto rjav, oranžno rjav, drobno luskat, najprej s podvihanim robom, kasneje pa se zravna, razširi in postane blazinast.
TROSOVNICA: belkasta, luknjice so sprva belkaste, sivkaste, nato pa sivo rumenkaste in rjavkaste. Cevke so zaokroženo priraščene na bet.
BET: 8-15 x 2-3 cm, valjast, pogosto ukrivljen, poln, trd, proti dnišču je nekoliko razširjen, luskast, z rdečkastim nadihom. Bele luskice sčasoma porjavijo, dnišče pa ima pogosto zelenkaste lise.
MESO: belkasto, čvrsto, na prerezu najprej pordeči, nato postane vijoličasto sivo, prijetnega vonja in okusa.
TROSI: 12-16 x 4-5 µm, vretenasti, trosni prah je rjav.
RASTIŠČE: skupinsko ali posamično, pod hrasti, raste precej pozno jeseni, razmeroma pogosto.
UPORABNOST: odlična, čvrsta in zelo okusna goba, vsestransko uporabna, le zelo stari primerki postanejo mehki.
V mešanem gozdu bomo pomotoma pobrali trepetlikovega turka (Leccinum aurantiacum), ki je kuhan ali pečen tudi zelo dober, surov pa je škodljiv. Pod iglavci pa bomo našli lisičjega turka (Leccinum vulpinum), lisičje rdečih do rjavo rdečih odtenkov, ki ima meso v dnišču beta zelenkasto modro, proti vrhu pa postane na zraku vijoličasto ali rjavkasto in je tudi precej okusen. Smrečja oblika (forma piceinum) je v nekaterih priročnikih predstavljena kot samostojna vrsta, vendar bistvene razlike, razen rastišča, ne obstajajo.
Avtor fotografije je Slavko Šerod.
Strani, ki se vežejo na to stran:
Uživanje napačno določenih gob je lahko smrtno nevarno!
Gobarsko društvo "Lisička", Maribor ne odgovarja zaradi napačne, pomanjkljive ali zmotne določitve posamezne gobe!
