Družina: parmelijevke (Parmeliaceae)
ZNAČILNOST: Grmičasto-bradast lišaj z značilnimi rumenkasto-zelenkasto obarvanimi, radialno zgrajenimi steljkami brez centralne vrvice.
STELJKA: Viseča, mlahava, razen pri dnu, dolga 20–40 (-80) cm, s trajnim dnom. Razvejanost večinoma izotomno dihotomska, pogosta od dna, aksile ostre ali tope, pogosto zaobljene. Veje trakasto-valjaste, pogosto postanejo stisnjene in oglate do foveolatne proti dnu in v aksilah, premera 0,5–2,0 (-2,5) mm.
POVRŠINA: Zelenkasto siva do svetlo zlato rumena, včasih ponekod progasto počrnjena.
VEGETATIVNE RAZŠIRJEVALNE STRUKTURE: Sorediji v nepravilno tuberkuloznih soralijih.
PSEVDOCIFELE: Bele, obilne in dobro opazne, dvignjene, podolgovate vretenaste do jajčaste, jasno omejene, običajno dolge približno 1 mm.
APOTECIJI: Pogosto številni, stranski, zunanji del enake barve kot steljka, disk oranžno-rumen do temno rjav ali črn, premera 2-3 (-5) mm. Mešički jajčasto-kijasti, z 2-3 (-4) sporami.
ASKOSPORE: Elipsoidne, enostavne, 23-35 (-48) x (12-) 15-20 (-25) µm.
PIKNIDIJI: Včasih pogosti, večinoma apikalni, do približno 2,0 mm v premeru, črni in sijoči.
SEKUNDARNI PRESNOVKI: Skorja z usnično kislino, sredica običajno z alektoronsko kislino (glavna), tamnolno, skvamatsko in barbatsko kislino (vse pomožne), vendar pogost kemotip nima vseh sekundarnih metabolitov razen usnične kisline.
RASTIŠČE: Na deblih in vejah iglavcev v montanskih in subalpinskih gozdovih, največkrat v osrednjem ali bazalnem delu krošenj, kajti ne prenaša dobro močnega UV sevanja zaradi skoraj prosojne skorje. Zelo je občutljiv tudi na onesnaženje ozračja, zato se uporablja kot biondikatorska vrsta. Pri nas zelo redek, predvsem v Julijskih Alpah.
UPORABNOST: Lasuljarji so užitni in so pomembna hrana zlasti za severne jelene. V Skandinaviji, Rusiji in Severni Ameriki ljudje iz njihovih steljk izdelujejo oblačila in robčke, z njimi polnijo vzglavnike in plenice za dojenčke, nekatere vrste pa vključujejo tudi v prehrano. V ta namen steljke običajno namakajo v vodo, narežejo na koščke in prekuhavajo, obnesejo se v juhah, nadevih in omakah. Njihov okus je odvisen predvsem od dreves, na katerih rastejo, ter od vrste in zrelosti steljke. Prevretke iz steljk lasuljarjev so ljudje zaradi njihovega protivnetnega in protimikrobnega učinka uporabljali v obkladkih, mazilih in kopelih za preprečevanje in oskrbo povrhnjih kožnih bakterijskih okužb in mikoz.
PODOBNE VRSTE: Zamenjamo jih lahko z grmičastimi lišaji iz rodu Usnea, ki pa imajo vselej dobro razvito centralno vrvico. Te nimajo tudi ožje sorodni grmičasti lišaji iz rodov Bryoria in Pseudephebe, pri katerih pa prevladujejo rjavkasto-sivi odtenki. Omenimo še podobne lišaje iz rodu Evernia, ki pa imajo v suhem stanju mehkejše steljke z vatasto sredico in sploščeno (dorziventralno) osnovno strukturo.
Fotografije: https://www.inaturalist.org/photos/521087385?size=large, https://www.inaturalist.org/photos/689814797?size=large
Podatki o razširjenosti: https://www.gbif.org/taxon/BLRS
Sinonimi: Alectoria luteola Mont., Alectoria ochroleuca var. sarmentosa (Ach.) Nyl., Alectoria sarmentosa f. sarmentosa (Ach.) Ach., Alectoria sarmentosa var. sarmentosa (Ach.) Ach., Alectoria stigmata Bystrek, Alectoria subsarmentosa Stirt., Bryopogon ochroleucus var. sarmentosus (Ach.) Rabenh., Bryopogon sarmentosus (Ach.) Link, Cornicularia sarmentosa (Ach.) DC., Cornicularia sarmentosa var. sarmentosa (Ach.) DC., Eualectoria sarmentosa (Ach.) Gyeln., Eualectoria sarmentosa var. dichotoma (Hoffm.) Gyeln., Eualectoria sarmentosa var. hypocyphellata Gyeln., Eualectoria sarmentosa var. sarmentosa (Ach.) Gyeln., Evernia sarmentosa (Ach.) Fr., Lichen sarmentosus Ach., Parmelia sarmentosa (Ach.) Ach.
Priprava opisa: Luka Kristanc
