<< Tuber rufum, rdečkasta gomoljika | Gobe | Tubulicrinis accedens, (grčasti opnovec) >>
Tubeufia cerea (Berk. & M.A. Curtis) Höhn. (1919)
Rod: Tubeufia
ZNAČILNOST: manj kot mm široka in sprva rumenkasta gobica je vidna kot drobne pikice ali skorjaste blazinice na drevesnih vejah, imenovana je po mikologu Karlu von Tubeufu, latinsko ime cerea pa pomeni voskasto konstitucijo gobe ali rumeno-voščeno barvo, pogosto raste na starih trosnjakih gliv iz roda Diatrype (npr. na glivi Diatrrype stigma ali ploščatem predirniku, ki je opisan na naši spletni strani gobe.si), raste pa tudi v družbi gliv iz rodov Lasiosphaeria (oblenke) ter Hypoxylon (skorjederi) in Polydesmia – zato jo zaradi povezave z drugimi gobami imenujejo fungikolna gliva.
TROSNJAK: do 0.25 mm široka drobna gobica je v mladosti svetlo rumena do zlato rumena in mehka ter obdana z rumeno-zelenkastim micelijem, ki izgleda kot žametasta prevleka, v starosti potemni in postane rjavkasta do rjavo-črna in ima razpokano površino, rumeni micelij izgine in gobica otrdi ter izgleda kot drobna bunkica na lesu ali na drugi glivi in tudi v družbi drugih gliv, sprva so trosnjaki skoraj okrogli in se kasneje sesedejo ter postanejo ploščate forme in končno otrdijo, deloma pa se zarastejo v osnovo.
TROSOVNICA: je zaprtotrosnica, ki ima mešičke (askuse) s po 8 trosi, ki so na površini glive, trosi se dobesedno izstrelijo ven in v okolje jih prenaša veter ali dež.
BET: ga nima, gliva je priraščena in tudi nekoliko vraščena v leseno osnovo.
MESO: sprva rumenkasto in mehko, kasneje temno rjavo do črno in trdo, brez značilnega vonja ali okusa.
TROSI: 30-51 x 2.5-5 µm, dolgi in nitasti do vretenasti, s prečnimi pregradami (7-11 sept), pogosto ukrivljeni, hialini, gladki, tankosteni, vsebujejo številne kapljice (gutule), posebnost pa so spiralasto zaviti nespolni trosi (gliva je tedaj anamorf Tubeufie cerea in imenovana Helicosporium vegetatum), ki izgledajo kot polžasta vzmet in ti trosi so veliki 350 x 4-5 µm, trosni prah je brezbarven.
RASTIŠČE: saprobna gobica raste na vejah listavcev, predvsem na bukovih vejah, tudi na hrastovih in brezovih, na lubju in v družbi z glivami iz drugih rodov, celo v notranjosti ovojnic želoda, skupinsko in raztreseno, tudi po več tesno skupaj, uspeva skoraj celo leto in najbolj v rastni dobi od pomladi do jeseni (marec-oktober) ter najraje v vlažnem vremenu in v senčnih starih gozdovih, suša jo lahko hitro ustavi v rasti zaradi povezave z razpadajočim lesom, je dokaj redka.
Čas rasti: -III-IV-V-VI-VII-VIII-IX-X-
UPORABNOST: neužitna.
Foto: Tomaž Vučko.
Priprava opisa: Miro Šerod
SINONIMI: Sphaeria cerea Berk. & M.A. Curtis (1876), Calonectria cerea (Berk. & M.A. Curtis) Sacc. (1883), Dialonectria cerea (Berk. & M.A. Curtis) Cooke (1884), Ophionectria cerea (Berk. & M.A. Curtis) Ellis & Everh. (1892), Dematium virescens Alb. & Schwein. (1805)
Strani, ki se vežejo na to stran:
Uživanje napačno določenih gob je lahko smrtno nevarno!
Gobarsko društvo "Lisička", Maribor ne odgovarja zaradi napačne, pomanjkljive ali zmotne določitve posamezne gobe!
