<< Tricholosporum goniospermum, navadna križnotrosnica | Gobe | Tubaria confragosa, (obročkana trobljica) >>
Tryblidiopsis pinastri (Pers.) P. Karst. (1871)
Rod: Tryblidiopsis
ZNAČILNOST: majhna črna gliva spada med zaprtotrosnice (askomicete) in raste večinoma na odmrlih in odpadlih vejah smreke, je saprotrof in endofit (zajedavec, ki raste samo na drevesih), ni patogena, ampak samo zmanjša vitalnost drevesa. Latinsko ime Tryblidiopsis pomeni pogačico, ime pinastri pa se sicer nanaša na borovce, a gliva ni povezana z njimi, temveč je primarno povezana s smrekami. Včasih jo povezujejo s sušenjem vrhov smrek pri oslabljenih drevesih in delno pomaga pri razgradnji, pogosto pa se pojavlja skupaj s hrošči lubadarji.
TROSNJAK: 1.5 - 2 mm širok in enako visok, pogosto nepravilno skledaste oblike in sedeč, sprva sploščen ali polkroglast in zaprt, kasneje se na osredju odpre z režo ali zvezdasto in ostane odprt (odpira se z nepravilno razcepitvijo zgornje stene), še posebej ko je izpostavljen vlagi, na osredju se zatem pokaže široka vdrtina ali vdolbina, rob je včasih rahlo zavihan navznoter, je črn ali tudi temno rjav, konstitucija je mehka, pod površjem ima tanko želatinasto plast iz bledo rjavih celic, v kateri so vrečke s trosi (askusi), najraje uspeva v vlažnih predelih, površina je gola in hrapava ter z debelo steno.
TROSOVNICA: je na površini oz. v vdolbini klobuka, trosi izhajajo ali se prenašajo ob dozorelosti v okolico po zraku ob delovanju vetra ali tekočine (dež), pri dozorevanju med januarjem in aprilom sprošča nespolne trose (konidije), ki so na vrhu klobuka, do sredine julija pa se večina askomat (celic, v katerih nastanejo trosi) odpre, konidiji so srpasti ter hialini in z gladkimi stenami.
BET: je pod trosnjakom in izjemno majhen ter kratek in zožen proti dnišču ali pa ga sploh ni in gliva je priraščena na leseno osnovo.
MESO: črno, želatinasto, brez značilnega okusa in vonja.
TROSI: 24-32 x 7-9 µm, eliptični, gladki in hialini, trosov je 8 v vrečki ali askusu (tudi mešičku), ki imajo dimenzije (100)150-215 x (12)22-27 µm, so podolgovato valjasti in vretenasti, na enem koncu zaobljeni in ornamentirani s spiralnimi zavoji po dolžini, septirani (s pregrado ali vmesno steno) in z do 7 septami ter z debelo sluzasto prevleko, hialini, trosni prah je brezbarven (hialin).
RASTIŠČE: saprobna gliva živi kot endofit na lubju smrek, raste v gozdovih na vejah iglavcev, predvsem na odpadlih vejah smreke, zlasti v gorskih legah, pogosto jo najdemo na prosto visečih, odmrlih vejah na višini približno 1–1.5(2) m, uspeva skupinsko in raztreseno celo leto, rastna doba pa je predvsem v vlažnih obdobjih, dokaj redka.
Čas rasti: -I-II-III-IV-V-VI-VII-VIII-IX-X-XI-XII-
UPORABNOST: neužitna.
Foto: Tomaž Vučko.
Priprava opisa: Miro Šerod
SINONIMI: Peziza pinastri Pers. (1800) [1799], Cenangium pinastri (Pers.) Fr. (1822), Phacidium pinastri (Pers.) Fr. (1828), Triblidium pinastri (Pers.) Fr. [as 'Tryblidium'] (1849), Tympanis pinastri (Pers.) Tul. & C. Tul. (1865), Dothichiza pinastri (Pers.) Lib. ex Roum. (1880), Fusicoccum pinastri (Pers.) P. Karst. (1884), Cenangella pinastri (Pers.) Sacc. (1889), Phaeangella pinastri (Pers.) Sacc. & D. Sacc (1906), Tryblidis pinastri (Pers.) Clem. (1909), Peziza pinastri var. fasciculata Alb. & Schwein. (1805), Peziza pinastri var. ramosa Alb. & Schwein. (1805), Peziza pinastri var. sparsa Alb. & Schwein. (1805), Cenangium pinastri b monstrosum Fr. (1822),Tryblidiopycnis pinastri Höhn. (1918), Tryblidiopsis picea Velen. (1934), Tryblidiopsis pinastri subsp. americana Magnes (1997)
Strani, ki se vežejo na to stran:
Uživanje napačno določenih gob je lahko smrtno nevarno!
Gobarsko društvo "Lisička", Maribor ne odgovarja zaradi napačne, pomanjkljive ali zmotne določitve posamezne gobe!
