Trematosphaeria hydrela, potočna prevrtačnica

Trematosphaeria hydrela (Rehm) Sacc. (1883)
Rod: Trematosphaeria

ZNAČILNOST: saprofitna gliva je sorodna vrsta gliv na sladkovodnih in morskih habitatih in raste na lesu listavcev, ki so po padcu potopljeni ob potokih, je drobcena in črne barve ter se raztreseno razraste po lubju, v katerem se prevrta skozi vrhnji sloj, spada pa med zaprtotrosnice (askomicete).

TROSNJAK: majhni trosnjaki so visoki do 2 mm in premera do 0.7 mm, rahlo stožčasti in včasih polokrogli, so črne barve, površina je hrapava ali skorjasta, z delno prisekanim vrhom, iz katerega izhajajo dozoreli trosi, odnaša jih voda ali tudi veter, če segajo nekoliko iznad vode, konstitucija je usnjata; glavni razpoznavni znaki so srednje veliki zaobljeni askomati (ali specializirane celice, v katerih nastajajo trosi ali askospore), s papilarno odprtino za izmet trosov (ostiola), relativno široko kožasto zaščitno plastjo (peridij), s celičnimi psevdoparafizami in z valjastimi trosi; pogosto je delno vraščena v površino odpadnega drevesnega lubja.

TROSOVNICA: je na vrhu prisekanega stožčasto oblikovanega trosnjaka in ob dozorelosti izhajajo trosi v okolje z vodo ali vodnim tokom ali pa po zraku, če lubje sega nekoliko iznad vodne gladine.

BET: ga nima, gliva se priraste in deloma celo vraste ali prevrta v leseno osnovo.

MESO: črno, ni mesnato, dokaj trdo na otip, usnjato, brez značilnega vonja in okusa.

TROSI: 71-100 x 12-25 µm, zelo veliki po dolžini, septirani (imajo pregrade), vsebujejo 2 do 7 ali 8 majhnih trosov, na koncih so včasih sluzasti izrastki, trosi so temno rjave barve.

RASTIŠČE: saprobna gliva raste na odmrlem lesu in na lubju listavcev, predvsem topolov, na kopenskem ali potopljenem lesu v sladkovodnih habitatih, skupinsko in raztreseno, uspeva pomladi in predvsem v rastni dobi jeseni in pozimi, ko je več vlage, dokaj redka.
Čas rasti: -I-II-III-IV-V-VI-VII-VIII-IX-X-XI-XII-

UPORABNOST: neužitna.

Foto: Tomaž Vučko.

Priprava opisa: Miro Šerod

SINONIMI: Melanomma hydrelum Rehm (1882), Amphisphaeria hydrela (Rehm) Cooke (1888), Melanomma callicarpum Sacc. ex Berl. (1890)

SpeciesFungorum:201153

Strani, ki se vežejo na to stran:

Uživanje napačno določenih gob je lahko smrtno nevarno!
Gobarsko društvo "Lisička", Maribor ne odgovarja zaradi napačne, pomanjkljive ali zmotne določitve posamezne gobe!

© 2005-2026, Gobarsko društvo Lisička Maribor.
Ta spletna stran je last imetnika domene gobe.si, ki spletno mesto tudi upravlja. Vsebine, objavljene na spletnem mestu je dovoljeno reproducirati le v nekomercialne namene, pri čemer morajo ohraniti vsa navedena opozorila o avtorskih pravicah in se torej ne smejo prepisovati, razmnoževati ali kako drugače razširjati brez dovoljenja lastnika domene gobe.si. Po svojih najboljših močeh se trudimo, da na spletnem mestu objavljamo le prave in ažurne podatke, vendarle pa ne moremo zagotavljati popolne točnosti in zanesljivosti vseh objavljenih podatkov in povezav. Prav tako ne prevzemamo nobene odgovornosti za morebitne posledice, nastale zaradi uporabe datotek in podatkov, objavljenih na tem spletnem mestu ali začasnega nedelovanja spletnega mesta. Zavedamo se, da je zasebnost obiskovalcev naših spletnih straneh zelo pomembna. Zato ne zbiramo nobenih osebnih podatkov o obiskovalcih spletne strani gobe.si. Gobe.si si pridržuje pravico do spremembe vseh podatkov, ki so objavljeni na tem spletnem mestu. Z uporabo tega spletnega mesta obiskovalec potrjuje, da sprejema opisane pogoje in se z njimi strinja.

Stran generirana v 0.034 sekundah.