<< Tomentella fuscocinerea, temnosiva klobučevinka | Gobe | Trametes gibbosa, grbasta ploskocevka >>
Torula herbarum (Pers.) Link (1809)
Rod: Torula
ZNAČILNOST: trosnjak se razraste na suhem steblu paradižnika (Solanum lycopersicum) kot sajasta plesen v obliki obloge, ime trosnjaka pa izhaja iz latinske besede torula, ki pomeni verižico kroglic ali pigmentov, medtem ko herbarum pomeni rastlino ali zelišče. Raste pogosto tudi na rastlini žlezava nedotika (Impatiens glandulifera), ki velja za invazivno tujerodno vrsto in za škodljivo rastlino. Na paradižnikovih suhih steblih zmanjšuje fotosintezo in zato rastline izgledajo umazano, prispeva pa tudi k alergijam. Trosnjak je razkrojevalec rastlin ali saprofit. V medicini je znano, da trosnjak proizvaja metabolite (organske spojine) s citotoksičnim delovanjem (uničujejo nevarne celice) proti bakterijam in človeškim rakavim celicam (zlati proti raku dojk) ter delujejo kot antibiotiki, a raziskave še potekajo.
TROSNJAK: trosnjak velikosti 0.1-0.4 mm je okrogel ali delno ploščat, je temno pigmentirana nitasta gliva, ki spada med sajaste plesni, katerih trosi so verižasti kot niz kroglic oziroma rastejo v verigah, ki se zlahka zlomijo; za sajaste plesni je značilno, da tvorijo sajaste do črne in polstenaste do puhaste ali žametaste obloge na površinah rastlin, v mladosti je njihova temna barva olivno-zelena, kasneje rjavkasta in v zrelosti črna ter prihaja iz melanina oz. temnega pigmenta; obloga sčasoma popolnoma obdaja steblo rastline, na dotik je suha ali žametasta in puhasta, v suhem stanju je krhka in dokaj trda, v mladosti je mehkejša.
TROSOVNICA: trosi nastajajo na vrhovih hif in so v verigah, so suhi, vrhnja celica verige se v zrelosti nekoliko zgrudi navznoter in tvori nekakšno krono (imenovana je kronasta celica), trosi (konidiji) pa tvorijo nerazvejane ali razvejane verige, ki se zlahka lomijo ali razpadejo.
BET: ga nima, trosnjak je priraščen na osnovo oz. na steblo ali substrat.
MESO: črnkasto-rjave barve, gliva je plesen brez mesa, ker je iz konidijev (trosov) in micelija (podgobja iz hif), zrela je povsem črna, brez značilnega vonja ali okusa.
TROSI: 2-7(9) µm, skoraj kroglasti do elipsoidni, gladki, večcelični in s 3 do 5 ali več pregradami (septami) ter zoženi pri pregradah, trosi so po površini bodičasti in s trnastim okrasjem (ki spominja na ožgano skorjo) ter s hrapavo steno, trosni prah je temno rjav do črn.
RASTIŠČE: saprotrofna gliva raste na suhem steblu paradižnika in rastline nedotike, tudi na rastlinskih ostankih ali listnem odpadu in bolj redko na drevesih, našli so jo tudi na tleh in celo na skalah, širi se kot obloga po dolžini stebla in ga zrela pogosto popolnoma obda, uspeva vse leto, predvsem pa v rastni dobi od pomladi do jeseni (od aprila do septembra), dokaj redka.
Čas rasti: -I-II-III-IV-V-VI-VII-VIII-IX-X-XI-XII-
UPORABNOST: neužitna, v zaprtih prostorih lahko prispeva k alergijam ali dihalnim težavam.
Foto: Tomaž Vučko.
Priprava opisa: Miro Šerod
SINONIMI: Torula monilis Pers. (1795), Monilia herbarum Pers. (1801), Torula herbarum f. quaternella Sacc. (1913)
Strani, ki se vežejo na to stran:
Uživanje napačno določenih gob je lahko smrtno nevarno!
Gobarsko društvo "Lisička", Maribor ne odgovarja zaradi napačne, pomanjkljive ali zmotne določitve posamezne gobe!
