<< Russula sanguinaria, češnjeva golobica | Gobe | Russula sardonia, drobljiva golobica >>
Rússula sanguínea Fr. (1838)
Rod: Russula - golobice
ZNAČILNOST: ime izhaja iz latinske besede sanguineus, kar pomeni barvo krvi, posredno pa tudi češnjasto rdečo barvo, kot mikorizno gobo jo najdemo predvsem v borovih gozdovih, zlahka je prepoznavna po poraščenih lističih na betu, kot večina betov golobic pa ima veliko barvno variabilnost in tako pogosto srečamo močno razbarvane primerke z belkastim ali rumenkastim betom, ki postaja rdečkast.
KLOBUK: 5–10 cm v premeru, sprva izbočen in kasneje sploščen, na osredju rahlo vdrt ali tudi grbasto-izbočen, sprva bledo rdeč in kasneje krvavo rdeče do češnjevo rdeče barve, proti robu svetlejši, nepravilen, mesnat, povrhnjico je težko ločiti od klobuka in odstranljiva je le na robu, v vlažnem vremenu je lepljiv in sijoč, drobno naguban, pogosto razbarvan in z belkastimi ali kremastimi pikami, rob je neprozoren, zelo tanek in cel ter valovit, pogosto tudi žlebast.
TROSOVNICA: lističi so belkaste ali svetlo kremne barve, na dotik kromasto rumeni in z rdečim robom blizu roba klobuka, zmerno krhki, gosti, pri starih primerkih razmaknjeni, pred robom viličasti, na kratko anastomozirani (imajo prečne povezave med lističi oz. so prepredeni z nekaj lističi različnih dolžin), prirasli ali poraščeni.
BET: 5-8(10) x 1.5-2.5 cm, sprva belkast ali bledo rumenkast in kasneje rožnat do bolj ali manj intenzivno rdeče obarvan, včasih nekoliko posivi zaradi vlage, valjast, v dnišču zožen, zelo krhek, sluzast v vlagi, fino naguban, s precej tanko površino, poln in v starosti votel.
MESO: belo, dokaj trdo, pod povrhnjico (kutikulo) rožnat, na dotik se obarva rumeno, rahlo sadnega vonja in pikantnega ter takoj zelo ostrega okusa.
TROSI: 6.4-8.4 x 5.4-6.8 µm, jajčaste oblike, z osamljenimi bradavicami visokimi do 0.9 µm, slabo mrežasti, trosni prah je bledo okraste barve po celotni površini.
RASTIŠČE: raste predvsem v iglastih gozdovih, zlasti pod različnimi vrstami borov (gorski bor, rdeči bor), pod navadno smreko, macesnom, od sredozemskega do subalpskega pasu, posamič ali v majhnih skupinah, uspeva poleti in jeseni, redka.
Čas rasti: -VI-VII-VIII-IX-X-XI-
UPORABNOST: neužitna. Ponekod v tujini velja za strupeno gobo.
Foto: Eva Zupan.
Priprava opisa: Miro Šerod
SINONIMI: Agaricus sanguineus Bull. (1781), Russula sanguinea f. umbonata Britzelm. (1897)
Strani, ki se vežejo na to stran:
Uživanje napačno določenih gob je lahko smrtno nevarno!
Gobarsko društvo "Lisička", Maribor ne odgovarja zaradi napačne, pomanjkljive ali zmotne določitve posamezne gobe!
SGS2020: 2450