<< Rhodofomes roseus, rožnati kresilnik | Gobe | Rhodotus palmatus, brazdasti klobučar >>
Rhodoscypha ovilla (Peck) Dissing & Sivertsen (1983)
Rod: Rhodoscypha
ZNAČILNOST: lepa in čudovita rožnata goba čašaste oblike in z belkastim nakosmičenim robom raste na gozdnih tleh in tudi na razpadajočem lesu v tleh, latinsko ime Rhodoscypha pomeni rožnato skledico ali čašico, ime ovilla pa pomeni jajčasto obliko, ki jo ima goba v mladosti preden se razpre; spada v rod rožnočašark. Igra pomembno vlogo v svojem habitatu z razgradnjo organskega materiala. Ponekod v tujini je zaradi redkosti uvrščena na Rdeči seznam gliv.
TROSNJAK: 2–7(11) mm širok in do 6 mm visok trosnjak, sprva zaprt in okrogel ter bolj jajčaste oblike, nato odprt in podoben čaši ali skledici (tudi skodelici) ter konkaven, mlad precej čvrst in kasneje krhek, sprva belkast in nato rožnat ter z belkastim robom, ki je kosmičast, lahko tudi lososovo rožnat do bledo rdečkast, notranja površina je gladka in sijoča, zunanja je podobna in nekoliko svetlejša ter pokrita s finimi drobnimi dlakicami ali vlakenci, uspeva v vlažnih razmerah, v starosti ima razcefran rob.
TROSOVNICA: askomicetna goba ima mešičke (aske ali askuse) s trosi (askosporami), ki jih je 8, slednji se v dozorelem stanju izstrelijo iz mešičkov in jih v okolje raznašata veter ali vodne kapljice, askusi so dimenzij 300-400 × 15–18 µm.
BET: ga nima, goba je priraščena na osnovo.
MESO: belkasto do bledo rožnato, zelo tanko in mehko, krhko, brez značilnega vonja in okusa.
TROSI: 38-44 x 9-13.5 µm, eliptični do podolgovato vretenasti, z dvema jedroma oz. oljnima kapljicama in številnimi majhnimi kapljicami, z gladkimi stenami, hialinski, površina je gladka do fino bradavičasta ali pikčasta, trosni prah je belkast do brezbarven.
RASTIŠČE: raste na gozdnih tleh ali tudi na gnijočem lesu v tleh, tudi pod mahom, pogosteje na tleh v iglastih gozdovih in med iglicami, najraje na vlažnih tleh, tudi na travnikih in na apnenčastih tleh ter na humusu, skupinsko in raztreseno, včasih tudi več tesno skupaj, uspeva poleti in jeseni, prispeva k recikliranju hranil v gozdnih ekosistemih, redka.
Čas rasti: -VI-VII-VIII-IX-X-
UPORABNOST: neužitna.
Foto: Tomaž Vučko.
Priprava opisa: Miro Šerod
SINONIMI: Peziza ovilla Peck (1876) [1875], Neottiella ovilla (Peck) Sacc. (1889), Patella ovilla (Peck) Seaver (1928), Leucoscypha ovilla (Peck) Harmaja (1977)
Strani, ki se vežejo na to stran:
Uživanje napačno določenih gob je lahko smrtno nevarno!
Gobarsko društvo "Lisička", Maribor ne odgovarja zaradi napačne, pomanjkljive ali zmotne določitve posamezne gobe!
