<< Periconia byssoides, koprivna nitka | Gobe | Peziza arvernensis, bukovinska skledica >>
Peronéutypa scopária (Schwein.) Carmarán & A.I. Romero (2006)
Rod: Peroneutypa - skorjarji
ZNAČILNOST: majhen pokončni in tanki trosnjak z obliko vejice raste na skorjah odmrlega lesa in je saprofit ter razgrajuje drevesno tkivo, hkrati je tudi endofit na živih drevesih in tvori simbiotski odnos z živimi organizmi, kot posledica pa se pojavijo rjava nekrotična območja. Po nekaj pecljastih trosnjakov raste skupaj šopasto na majhni grbasti grudi, teh grud pa je veliko in se skoraj urejeno kot v mreži razrastejo na lesu. Gliva običajno kolonizira vrste trdega lesa in igra pomembno vlogo pri razgradnji lignina in celuloze, kar pomaga pri recikliranju hranil nazaj v tla, pomembna pa je tudi za izboljšanje strukture in rodovitnosti tal, kar vpliva na rast drugih rastlin. Lahko deluje kot patogen za živa drevesa, kar povzroča propadanje lesa.
KLOBUK: tanki in vejičasto oblikovan trosnjak običajno ne presega 1 cm višine in je 0.5-0.8 mm debel, je pecljat ali trnast in pogreznjen v lubje, izrašča v več šopih, raste pokončno in ima na konici žlebasto obliko - podobno kot pri križnem izvijaču, pecljaste vejice so valjasti askomati in se lahko razlikujejo po velikosti in obliki, barva askomatov je običajno temno rjava do črna ali premogove barve, površina je rahlo hrapava, po nekaj pecljastih trosnjakov (največ do 10) je spetih na grbasti grudi, ki je vpeta na lesno osnovo, v notranjosti je rahlo sijoč.
TROSOVNICA: je na površini trosnjaka, trose razpršita veter ali voda.
BET: trosnjak nima beta in je klinasto ter pokončno zaraščen na lesno osnovo, črn, po nekaj (do 10) jih raste šopasto na grudi črne barve.
MESO: temno rjavo do črno, dokaj trdo na otip, brez značilnega vonja in okusa.
TROSI: 2.8–5.1 × 0.9–1.9 μm, cilindrični oz. valjasti ali tudi podolgovato elipsasti, ravni do rahlo ukrivljeni, alantoidni, gladki, hialini do svetlo rjave barve, aseptirani, gladke stene imajo eno do nekaj majhnih gutul oziroma majhnih kapljic na obeh koncih oz. polih, trosni prah je rjave do črne barve.
RASTIŠČE: trosnjak je hkrati saprofit na odmrlih drevesih listavcev in tudi endofit na živih drevesih, raste na skorji odmrlih dreves v mešanih listopadnih gozdovih s hrasti, bukvami, bresti in gabri, tudi na jelši in javorju, v okoljih z dovolj vlage in organskih snovi, običajno v vlažnih podnebnih razmerah, povzroča sušenje vej in obolenja tudi na sadnih in okrasnih drevesih, uspeva množično skupinsko vse leto, ni pogost.
Čas rasti: -I-II-III-IV-V-VI-VII-VIII-IX-X-XI-XII-
UPORABNOST: neužitna goba.
Foto: Tomaž Vučko.
Priprava opisa: Miro Šerod
SINONIMI: Engizostoma heteracanthum (Sacc.) Kuntze (1898), Eutypa heteracantha (Sacc.) Sacc. (1882), Eutypa scoparia (Schwein.) L.C. Tiffany & J.C. Gilman (1965), Eutypella scoparia (Schwein.) Ellis & Everh. (1892), Peroneutypa heteracantha (Sacc.) Berl. (1902), Peroneutypa heteracantha f. annonae-cherimoliae Speg. [as 'anonae-cherimoliae'] (1909), Peroneutypa heteracantha f. arundinis-donacis Speg. (1909), Peroneutypa heteracantha f. casuarinae-strictae Speg. (1909), Peroneutypa heteracantha f. ricini-communis Speg. (1909), Peroneutypella heteracantha (Sacc.) Rehm (1906), Peroneutypella heteracantha f. berberidis Rehm (1906), Peroneutypella scoparia (Schwein.) Berl. (1902), Sphaeria scoparia Schwein. (1822), Valsa heteracantha Sacc. (1873), Valsa scoparia (Schwein.) M.A. Curtis (1867)
Strani, ki se vežejo na to stran:
Uživanje napačno določenih gob je lahko smrtno nevarno!
Gobarsko društvo "Lisička", Maribor ne odgovarja zaradi napačne, pomanjkljive ali zmotne določitve posamezne gobe!
SGS2020: 2020
