<< Melogramma spiniferum, bukova trgača | Gobe | Meripilus giganteus, črneča velezraščenka >>
Meriderma carestiae (Ces. & De Not.) Mar. Mey. & Poulain (2011)
Rod: Meriderma
ZNAČILNOST: nenavadni trosnjak izgleda kot drobno črno drevo z gostimi vejicami in s trosi na vršičkih vejic, je zelo majhen in uspeva predvsem na suhi travi, raste skupinsko raztreseno na steblih in spada med sluzarke (sluzaste plesnivce).
KLOBUK: 1-2.5 mm visoki in 0.7-1.2 široki trosnjak je podoben majhnemu razvejenemu drevescu z jajčasto ali tudi kroglasto krošnjo in s pecljem (majhnim betom), ki je na dnu lijakaste ali stožčaste oblike, na konicah gostih vejic krošnje (kapilicijih ali sterilnih nitkah nitaste strukture v trosiščih z obliko gostega omrežja) rastejo trosi, imenovani tudi mrežasti trosi zaradi mrežaste strukture trosišča trosnjaka, delno trd in drobljiv na dotik.
TROSOVNICA: trosovnica je na vršičkih vejic drevesne strukture trosnjaka, je kratkoživa in z rastnim obdobjem v celem letu le pozno pomladi in zgodaj poleti, trosi se sproščajo s kapilicijev (ki podpirajo in postopoma sproščajo trose), mrežasti trosi tvorijo skoraj zaprt mrežast retikulum (mreža kapilicijskih niti), kompleksne mrežice so majhne.
BET: 0.25-0.9 mm visok bet ali pecelj je valjast in na dnu lijakaste ali stožčaste oblike, rjav do črn, v dnišču sijoč in s srebrnim ali zlatim odsevom, gladek, pogosto neraven.
MESO: črno, drobljivo, brez značilnega vonja in okusa.
TROSI: 10-13(18) µm, kroglaste oblike, po površini bodičasti ali okrašeni z ornamentiko, ki je večinoma visoka od 0.5 µm do 1 µm, trosni prah je temno rjave do črne barve.
RASTIŠČE: raste v gozdovih in na jasah ter traviščih ali na odprtih predelih, predvsem na travnatih steblih, na odmrlih in tudi živih rastlinah, na steblih robid (Rubus), pojavlja se po odjugah na travi, na gorskih predelih (npr. na Pohorju), skupinsko in raztreseno po steblih, trosi se tvorijo v rastnih obdobjih pozno pomladi in zgodaj poleti (od aprila do junija), sicer pa se pojavlja v celem letu in tudi na robovih talečih snežišč, redka.
Čas rasti: -IV-V-VI-
UPORABNOST: neužitna.
Foto: Tomaž Vučko.
Priprava opisa: Miro Šerod
SINONIMI: Stemonitis carestiae Ces. & De Not. 1879, Lamproderma carestiae (Ces. & De Not.) Meyl. (1932) [1931], Lamproderma sauteri var. carestiae (Ces. & De Not.) Meyl. (1917), Lamproderma violaceum var. carestiae (Ces. & De Not.) Lister (1894), Stemonitis carestiae Ces. & De Not. (1879)
Strani, ki se vežejo na to stran:
Uživanje napačno določenih gob je lahko smrtno nevarno!
Gobarsko društvo "Lisička", Maribor ne odgovarja zaradi napačne, pomanjkljive ali zmotne določitve posamezne gobe!