LekarnaMaribor.com LekarnaInternetova.com azitromicin antibiotik

<< Melogramma spiniferum, bukova trgača | Gobe | Meripilus giganteus, črneča velezraščenka >>

Meriderma carestiae, lepa filigranka

Meriderma carestiae (Ces. & De Not.) Mar. Mey. & Poulain (2011)
Rod: Meriderma

,

ZNAČILNOST: nenavadni trosnjak izgleda kot drobno črno drevo z gostimi vejicami in s trosi na vršičkih vejic, je zelo majhen in uspeva predvsem na suhi travi, raste skupinsko raztreseno na steblih in spada med sluzarke (sluzaste plesnivce).

KLOBUK: 1-2.5 mm visoki in 0.7-1.2 široki trosnjak je podoben majhnemu razvejenemu drevescu z jajčasto ali tudi kroglasto krošnjo in s pecljem (majhnim betom), ki je na dnu lijakaste ali stožčaste oblike, na konicah gostih vejic krošnje (kapilicijih ali sterilnih nitkah nitaste strukture v trosiščih z obliko gostega omrežja) rastejo trosi, imenovani tudi mrežasti trosi zaradi mrežaste strukture trosišča trosnjaka, delno trd in drobljiv na dotik.

TROSOVNICA: trosovnica je na vršičkih vejic drevesne strukture trosnjaka, je kratkoživa in z rastnim obdobjem v celem letu le pozno pomladi in zgodaj poleti, trosi se sproščajo s kapilicijev (ki podpirajo in postopoma sproščajo trose), mrežasti trosi tvorijo skoraj zaprt mrežast retikulum (mreža kapilicijskih niti), kompleksne mrežice so majhne.

BET: 0.25-0.9 mm visok bet ali pecelj je valjast in na dnu lijakaste ali stožčaste oblike, rjav do črn, v dnišču sijoč in s srebrnim ali zlatim odsevom, gladek, pogosto neraven.

MESO: črno, drobljivo, brez značilnega vonja in okusa.

TROSI: 10-13(18) µm, kroglaste oblike, po površini bodičasti ali okrašeni z ornamentiko, ki je večinoma visoka od 0.5 µm do 1 µm, trosni prah je temno rjave do črne barve.

RASTIŠČE: raste v gozdovih in na jasah ter traviščih ali na odprtih predelih, predvsem na travnatih steblih, na odmrlih in tudi živih rastlinah, na steblih robid (Rubus), pojavlja se po odjugah na travi, na gorskih predelih (npr. na Pohorju), skupinsko in raztreseno po steblih, trosi se tvorijo v rastnih obdobjih pozno pomladi in zgodaj poleti (od aprila do junija), sicer pa se pojavlja v celem letu in tudi na robovih talečih snežišč, redka.
Čas rasti: -IV-V-VI-

UPORABNOST: neužitna.

Foto: Tomaž Vučko.

Priprava opisa: Miro Šerod

SINONIMI: Stemonitis carestiae Ces. & De Not. 1879, Lamproderma carestiae (Ces. & De Not.) Meyl. (1932) [1931], Lamproderma sauteri var. carestiae (Ces. & De Not.) Meyl. (1917), Lamproderma violaceum var. carestiae (Ces. & De Not.) Lister (1894), Stemonitis carestiae Ces. & De Not. (1879)

SpeciesFungorum:548432




Strani, ki se vežejo na to stran:

Uživanje napačno določenih gob je lahko smrtno nevarno!
Gobarsko društvo "Lisička", Maribor ne odgovarja zaradi napačne, pomanjkljive ali zmotne določitve posamezne gobe!

Login

Datum zadnje spremembe strani: 13 March 2026 15:01
 

© 2005-2026, Gobarsko društvo Lisička Maribor.
Ta spletna stran je last imetnika domene gobe.si, ki spletno mesto tudi upravlja. Vsebine, objavljene na spletnem mestu je dovoljeno reproducirati le v nekomercialne namene, pri čemer morajo ohraniti vsa navedena opozorila o avtorskih pravicah in se torej ne smejo prepisovati, razmnoževati ali kako drugače razširjati brez dovoljenja lastnika domene gobe.si. Po svojih najboljših močeh se trudimo, da na spletnem mestu objavljamo le prave in ažurne podatke, vendarle pa ne moremo zagotavljati popolne točnosti in zanesljivosti vseh objavljenih podatkov in povezav. Prav tako ne prevzemamo nobene odgovornosti za morebitne posledice, nastale zaradi uporabe datotek in podatkov, objavljenih na tem spletnem mestu ali začasnega nedelovanja spletnega mesta. Zavedamo se, da je zasebnost obiskovalcev naših spletnih straneh zelo pomembna. Zato ne zbiramo nobenih osebnih podatkov o obiskovalcih spletne strani gobe.si. Gobe.si si pridržuje pravico do spremembe vseh podatkov, ki so objavljeni na tem spletnem mestu. Z uporabo tega spletnega mesta obiskovalec potrjuje, da sprejema opisane pogoje in se z njimi strinja.

Stran generirana v 0.032 sekundah.