<< Massaria anomia, robinijina massarija | Gobe | Megacollybia platyphylla, širokolistna velekorenovka >>
Maublancómyces ticiníanus (Littini) Dirks, Methven & A.N. Mill. (2025)
Rod: Maublancomyces - (hrčakovci)
ZNAČILNOST: goba je po obliki z globokimi možganskimi vijugami in votlim brazdastim betom podobna rodu Gyromitra - hrčki, a se od njih razlikuje po tem, da po novih raziskavah v sebi nima strupa giromitrina ali pa ga ima v zelo majhnih količinah in je posledično manj strupena. Spada med t.i. lažne hrčke in je saprofit ali razkrojevalec ter šibko povezana z lesom listavcev, pojavi pa se že zgodaj pomladi. Od hrčkov se razlikuje tudi po genetski ali strukturi DNK, ki so jo nedavne filogenomske študije prerazporedile v samostojen rod. Prepoznavna je po mikroskopiranju. Ime se nanaša na pokrajino Ticino v južni Švici in sosednji severni Italiji, kjer je leta 1988 gobo prvič našel in opisal italijanski mikolog G. Littini.
KLOBUK: 5-15 cm širok, globok oziroma z globokimi vdolbinami, možgansko zavit, bolj ali manj votel, voskast, sprva okrogel in rumenkast ali sivkasto rumen, pozneje neraven ali nepravilno vijugast oz. zmečkan in oranžno rjav do glineno rjav ali rjav do temno rjav.
TROSOVNICA: je na zunanji površini zavojev in sestavljena iz askov ali mešičkov, torej trosnih vrečk, kjer zorijo trosi in so velikosti 230-250 × 28-30 μm ter valjaste.
BET: 3-8 cm, krajši od klobuka, globoko brazdast, svetel ali belkasto siv, ni dlakav v dnišču, votel ali tudi komorast in bombažast, globoko pripet.
MESO: belo do sivkasto, voščeno trdo in ne mehko, tanko in krhko, blagega vonja in okusa.
TROSI: 21(24)-29 x 8-10(14) μm, eliptični in z enim topim ali gobastim izrastkom (apikulusom) na vsakem koncu, gladki, okrašeni trosi imajo 1-3 oljne kapljice, trosni prah je bel ali svetel.
RASTIŠČE: raste kot saprofit na gnilih ostankih lesa v mešanih gozdovih in v bližini dreves, predvsem pod listavci kot so: hrast, kostanj, leska, gaber in dren, tudi na gnilih deblih ali v humusu s skritimi kosi lesa, posamič ali v majhnih skupinah, uspeva zgodaj pomladi in redko do zgodnjega poletja, redek.
Čas rasti: -III-IV-VI-
UPORABNOST: strupena. Ni priporočena za uživanje, četudi ne vsebuje strupenega giromitrina ali pa ga vsebuje zelo malo, ker pa vedno obstaja možnost ali tveganje za zamenjave s podobnimi strupenimi vrstami, uradno velja za strupeno.
Foto: Eva Zupan.
Priprava opisa: Miro Šerod
SINONIMI: Gyromitra ticiniana Littini (1988), Discina ticiniana (Littini) X.C. Wang & W.Y. Zhuang (2023)
Strani, ki se vežejo na to stran:
Uživanje napačno določenih gob je lahko smrtno nevarno!
Gobarsko društvo "Lisička", Maribor ne odgovarja zaradi napačne, pomanjkljive ali zmotne določitve posamezne gobe!
