<< Leptosphaeria acuta, koprivna kapljevka | Gobe | Leucoagaricus americanus, rumeneči kukmakovec >>
Leptospora rubella (Pers.) Rabenh. (1857)
Rod: Leptospora
ZNAČILNOST: zelo majhen trosnjak raste v velikih skupinah in množično razpršeno predvsem na starih steblih paradižnika in tudi na steblih drugih rastlin, ki sčasoma pordečijo, njihova značilnost pa so tudi zelo ozki trosi.
KLOBUK: zelo majhen trosnjak premera 0.2-0.3 mm (ali 200–300 µm) in višine 0.3-0.4 mm (300–400 µm) nastopa v dveh formah in sicer kot anamorf (ki ni znan) in kot teleomorf (je viden), ima hruškasto (piriformno) obliko in kratek stožčasti vrat ter je z debelejšim delom potopljen v tkivo gostitelja – v stebla paradižnika, sprva so trosnjaki rahlo vdrti in nato gomoljasto štrleči, so temnorjave do črne barve, povzročajo rdečenje osnove oz. substrata in je površina stebla lahko rožnato do rdeče pigmentirana, mlad ima pod ali v ostioli (odprtinici, skozi katero izidejo trosi) v vratnem predelu rdečo barvo in kasneje črno, trosi so v askusih (ali vrečkah), štrleči vratovi so dokaj trdi na dotik in skoraj iglasti.
TROSOVNICA: trosi trosnjaka izhajajo iz odprtinice (ostiole) na vrhu, askusi ali vrečke s trosi so dolgi 120–135 (180 µm) in debeli 4–5 µm, v vrečkah je 8 trosov, so valjasti in s kratko nožno podlago, na vrhu odebeljeni do 2 µm (oziroma od 6–7 µm pri nezrelih askusih).
BET: trosnjak ima kratek stožčasti vrat, dolg 70–100 µm in premera 50–70 µm, bet je integriran v podlago, temno rjave barve.
MESO: sprva rdečkasto in nato do rjavkasto ali črno, zelo tanko, brez značilnega okusa ali vonja.
TROSI: 1.1-2 µm premera in 120-150 µm dolgi, zelo ozki, vijačno razporejeni in nitaste oblike, vrh je top, so nejasno več-pregradni, brez zunanjega ovoja (epispor) in priveskov, trosni prah je bledo rumenkasto rjave barve.
RASTIŠČE: raste verjetno kot saprotrof (ki pridobiva hranila iz nežive organske snovi) predvsem na starih steblih paradižnika, tudi na odmrlih steblih zelo širokega spektra zelnatih rastlin, kot so: krebuljica (Anthriscus), repinec (Arctium), osat (Cirsium), vrbovec (Epilobium), dežen (Heracleum), kislica (Rumex) in kopriva (Urtica), na starih steblih trav, na sekundarnih razkrojevalcih, uspeva skupinsko in razpršeno od pomladi do pozne jeseni oziroma v času, ko stebla rastlin ostarijo, ni redka.
Čas rasti: -V-VI-VII-VIII-IX-X-XI-XII-
UPORABNOST: neužitna.
Foto: Tomaž Vučko.
Priprava opisa: Miro Šerod
SINONIMI: Sphaeria rubella Pers. 1801, Sphaeria rubella Pers. (1801), Stigmatisphaera rubella (Pers.) Dumort. (1822), Rhaphidospora rubella (Pers.) Ces. & De Not. (1863), Ampullina rubella (Pers.) Quél. (1875), Ophiobolus rubellus (Pers.) Sacc. (1881), Sphaeria porphyrogona Tode (1791), Sphaeria rubella var. porphyrogona (Tode) Pers. (1801), Stigmatisphaera porphyrogona (Tode) Dumort. (1822), Leptospora porphyrogona (Tode) Rabenh. (1857), Rhaphidospora porphyrogona (Tode) Ces. & De Not. (1863), Ophiobolus porphyrogonus (Tode) Sacc. (1883), Ophiobolus porphyrogonus var. astragali Henn. (1902), Ophiobolus porphyrogonus var. agapanthi Cruchet (1923)
SpeciesFungorum: 119461
Strani, ki se vežejo na to stran:
Uživanje napačno določenih gob je lahko smrtno nevarno!
Gobarsko društvo "Lisička", Maribor ne odgovarja zaradi napačne, pomanjkljive ali zmotne določitve posamezne gobe!
