<< Jackrogersella multiformis, krastasti bulovec | Gobe | Kotlabaea delectans, prelepa kotlabovka >>
Jáhnula aquática (Kirschst.) Kirschst. (1936)
Rod: Jahnula - jahnovke
ZNAČILNOST: imenujejo jo vodna gliva, ker jo najdemo v sladkovodnih okoljih, kjer razgrajuje potopljen les in druge organske snovi, raste ob potokih in jezerih ter rekah, je črnim bulam podobna majhna tvorba, ki se najraje razraste na odpadlih vejah vrb ali na lesnih osnovah, ki so rahlo potopljene. Za njeno rast je nujno potrebna voda, čeprav lahko preživi kratkotrajno izsušitev v vlažnih pogojih. V novejšem času so z raziskavami ugotovili, da so iz izoliranih trosov te glive, ki nastajajo v asku ali vrečastih celicah z 8 trosi, nastale anamorfne (nespolne oblike) glive Xylomyces chlamydosporus.
KLOBUK: 0.5-1 mm širok in od 0.3-0.8 mm visok trosnjak je mikroskopske strukture, polkroglast ali kupolast, lahko tudi nekoliko sploščen, hrapav, črne barve oz. črnikasto prosojen, osredje v notranjosti je kroglasto in črno, površina je iz več plasti, zunanja stena je debela, na otip je mehek, a krhek, vlažen.
TROSOVNICA: trosi nastanejo znotraj glive, po 8 trosov je v askih ali vrečkah, ki se ob zrelosti razpočijo in odprejo na vrhu in tok vode trose raznaša v vodno okolje, kjer se usedajo na potopljen les ali organske odpadke.
BET: ga nima, trosnjak je trdno pritrjen na osnovo prek rjavih hif, hife so prožne.
MESO: gliva nima mesnate teksture, v notranjosti je na prerezu temno rjava do črna, mehka in krhka, brez značilnega okusa in vonja.
TROSI: (20)30-40 x (8)11-16.5 µm, podolgovato elipsoidni ali široko vretenasti, rahlo zoženi proti vrhu in z ostrim ali topim vrhom, zmerno debelostenski, z eno pregrado, običajno s številnimi majhnimi gutulami ali oljnimi kapljicami, gladki in brez želatinaste ovojnice, trosni prah je rdeče rjav, lahko tudi deloma črn.
RASTIŠČE: saprofitska gliva raste na odpadnih ali razpadajočih vejah ob potokih in blizu vodnih območij v gozdu, ob jezerih, ribnikih in rekah, na potopljenem olupljenem lesu vrb, trosnjaki so potopljeni tudi v površinskem mulju, uspevajo skupinsko in raztreseno ali po nekaj tesno skupaj v času toplejših mesecev (pomladi, poleti in zgodaj jeseni), kjer so temperature vode ugodne (nad 15 °C), v tropskih regijah raste celo leto, ni redka.
Čas rasti: -IV-V-VI-VII-VIII-IX-
UPORABNOST: neužitna.
Foto: Tomaž Vučko.
Priprava opisa: Miro Šerod
SINONIMI: Amphisphaeria aquatica Plöttn. & Kirschst. (1906), Melanopsamma aquatica Kirschst. (1911)
Strani, ki se vežejo na to stran:
Uživanje napačno določenih gob je lahko smrtno nevarno!
Gobarsko društvo "Lisička", Maribor ne odgovarja zaradi napačne, pomanjkljive ali zmotne določitve posamezne gobe!
