<< Hygrophorus erubescens, pordečela polževka | Gobe | Hygrophorus hedrychii, brezova polževka >>
Hygrophorus fagi, bukova polževka
Hygróphorus fági G. Becker & Bon (1974)
Rod: Hygrophorus - polževke
Hygróphorus fági - užitna bukova polzevka
ZNAČILNOST: goba je poimenovana po bukvah, s katerimi najpogosteje raste v sožitju ali simbiozi in ima tipične značilnosti kot Hygrophorus - polževke, je med njimi bolj nežna in krhka ter ima redke in debele lističe, ki se ne spuščajo vzdolž beta.
KLOBUK: 3-7(9) cm premera, sprva izbočen in kasneje razprt ter na sredini rahlo vbočen, pogosto nepravilne oblike, slonokoščeno bel do svetlo rumeno-rožnat, lahko tudi z oranžnim odtenkom, osredje je nekoliko temnejše, gladek, v vlažnem vremenu se pojavijo madeži, rob je oster in pri mladih valovit, včasih je zvit in starejši viseč.
TROSOVNICA: lističi so beli do bledo rumenkasti in tudi z rožnatim leskom, redki in debeli, prirasli, le včasih na kratko spuščajoči se vzdolž beta, mehki, voskasti, viličasti.
BET: 2–6(8) cm visok in 0.5–1(2) cm debel, valjast, belkast do svetlo okrast, vzdolžno vlaknat, včasih ukrivljen, od lističev proti dnišču se tanjša, klinast, gladek, poln.
MESO: belo do kremasto in tudi do rumeno-rožnato, vlaknato, dokaj čvrsto, sočno, vonj ni izrazit, okus je sprva blag in kasneje rahlo grenak.
TROSI: 6-10 x 4.5-7 µm, eliptični do valjasti, gladki, trosni prah je bel.
RASTIŠČE: raste v listnatih gozdovih najpogosteje pod bukvami, tudi v mešanih gozdovih in v simbiozi z različnimi iglavci, na apnenčastih tleh, v majhnih skupinah, uspeva poleti in jeseni, redka.
Čas rasti: -VII-VIII-IX-X-
UPORABNOST: užitna, a slabše kakovosti.
PODOBNOST: Podobna je Hygrophorus poetarum, pesniška polževka, ki pa je bolj mesnata in ima trdo plodišče, lističi so gostejši in se spuščajo vzdolž stebla, obe vrsti pa sta užitni.
Foto: Bojan Dobrotič.
Priprava opisa: Miro Šerod
SINONIMI: Hygrophorus penarius var. fagi (G. Becker & Bon) Krieglst. (2000)