<< Hemimycena lactea, smetanasta polčeladica | Gobe | Hemimycena pithya, steklasta polčeladica >>
Hemimycéna mairéi (E.-J. Gilbert) Singer (1943)
Rod: Hemimycena - polčeladice
ZNAČILNOST: majhno in nežno ter skoraj prozorno belo gobo iz roda polčeladic najdemo predvsem na travniku, ima tanki in prosojni klobuk in dolgi bet ter je videti skoraj eterična zaradi lepe megli podobne barve in bi jo lahko zaradi zamrznjenega videza imenovali tudi zimska polčeladica. Ta vrsta uspeva v vlažnih in senčnih okoljih ter igra vlogo pri razgradnji organskih snovi, s čimer prispeva k kroženju hranil v njenem habitatu.
KLOBUK: 0.5-1.5(2) cm širok, sprva zvonasto izbočen, nato se odpre in nepravilno razširi ter ostane delno obokan, včasih je na osredju tudi delno lijaste konstitucije ali plitvo skledičast, sicer pa je zrel tam najpogosteje rahlo izbočen in grbast, gol, bel ali motno slonokoščene barve, kasneje oker rjav, rdečkasto rjav do sivkasto rjav, na sredini običajno nekoliko temnejši, higrofan in zato vodenega videza, v vlagi prosojno nažlebljen, mehak in krhek, videti je kot zamrznjen.
TROSOVNICA: lističi ali skoraj letvice so bele barve, precej razmaknjeni oz. široko razporejeni, obokani, z vmesnimi lističi pred robom in tam tudi viličasto razcepljeni, debeli, redki, rahlo povešeni in zoženi navzdol k betu.
BET: 2-5 cm visok, 1-2.5 mm širok, bel in skoraj prozoren ter enak klobuku, tanek, valjast, precej dolg, krhek, votel, rahlo puhast po površini, dlačice so kratke in na vrhu tope, včasih zavit, videti je kot zamrznjen, pri starejših so na sredini vidne majhne jamice ali udrtine.
MESO: belo, prosojno ali skoraj brezbarvno, mehko, tanko in krhko, z blagim do rahlo mokastim vonjem in okusom.
TROSI: 6-10 x 3-5 µm, vretenaste do eliptične forme in bolj limonaste oblike, trosni prah je bele barve.
RASTIŠČE: talni saprofit je sekundarni razkrojevalec in tipičen predstavnih travnikov, raste na gnijočih ostankih trave, na tratah in v parkih, na pokopališčih, na tleh, ki so bogata s hranili, v mešanih gozdovih tudi na listnih odpadih, tudi pod smrekami, jelkami in vrbami, v manjših skupinah, uspeva od zgodnje pomladi do pozne jeseni, redka.
Čas rasti: -III-IV-V-VI-VII-VIII-IX-X-XI-
UPORABNOST: neužitna in brez prehranske vrednosti.
PODOBNE VRSTE: obstaja veliko podobnih majhnih vrst, ki so bele barve in jih je mogoče zanesljivo ločiti le s pomočjo mikroskopske analize trosov.
Foto: Gregor Klarič.
Priprava opisa: Miro Šerod
SINONIMI: Helotium mairei (E.-J. Gilbert) Redhead (1982), Hemimycena mairei var. microspora Bon (1987), Marasmiellus mairei (E.-J. Gilbert) Singer (1951), Mycena mairei (E.-J. Gilbert) Kühner (1938), Omphalia mairei E.-J. Gilbert (1926)''
Strani, ki se vežejo na to stran:
Uživanje napačno določenih gob je lahko smrtno nevarno!
Gobarsko društvo "Lisička", Maribor ne odgovarja zaradi napačne, pomanjkljive ali zmotne določitve posamezne gobe!