<< Entoloma vernum, alpska rdečelistka | Gobe | Erastia salmonicolor, lososov mehkoluknjičar >>
Entomophthora muscae (Cohn) Fresen. (1856)
Rod: Entomophthora
ZNAČILNOST: latinizirano ime glive pomeni uničevalko muh in izhaja iz grške besede entomo, kar pomeni žuželka in besede phthora, kar pomeni uničevalec, torej "uničevalec žuželk". Je vrsta patogene glive, ki okuži muho, preraste njeno telo, spremeni vedenje, muha pa končno pogine na višjem mestu, nakar gliva iz trupla izstreli bele trose na nove žrtve. Povzroča smrtonosno bolezen pri muhah in proizvaja obilo trosov, ki vzklijejo in prodrejo skozi zunanji skelet (eksoskelet) muhe ali pa zrastejo skozi eno od številnih razpok v "oklepu" muhe. Najprej se micelij glive zaraste v možgane muhe, da bi nadzoroval njeno aktivnost, povzroči plazenje muhe in sicer v smeri čim višje navzgor, da se trosi lažje ujamejo v zračne tokove ter se razširijo na druge muhe, za očitno okužbo pri hišni muhi pa so značilni napihnjen trebuh, razprte noge in iztegnjena krila, sčasoma pa se hife glive razrastejo po telesu muhe, prebavijo njeno črevesje in muha pogine. Na mrtvi muhi se kaže kot bela plast, široka do 2 milimetra. Gliva je bila raziskana kot potencialno biološko sredstvo za zatiranje muh in je fascinantna najdba za vsakega mikologa.
KLOBUK: gliva je mikroskopsko majhen belkast tros, ki se v koloniji razširi po telesu muh in ko so trosi zreli, se na silo izvržejo ali izstrelijo ter padejo na muhe v bližini; ko so nespolni trosi ali konidiji na muhi, kalijo v nekaj urah in zarodna cev začne prodirati skozi povrhnjico muhe, nakar se micelij glive zaraste v področje možganov, ki nadzoruje vedenje muhe in jo sili, da pristane na površini ter se plazi navzgor (temu pravijo tudi zombie vedenje) in zato ne poleti več, med plazenjem pa zravna zadnje noge in odpre krila, kar zagotavlja, da se glivične spore ali trosi čim bolj razširijo; hife postopoma rastejo po celotnem telesu, prebavljajo črevesje in muha pogine v približno petih do sedmih dneh, približno tri ure kasneje pa se začnejo razvijati konidiofori (hife, na katerih nastajajo konidiji) in sproži se nov dež konidijev.
TROSOVNICA: nima klasične trosovnice kot druge glive, je iz trosov ali t.i. primarnih konidijev, ki so nespolni in začetni ter na silo izvrženi trosi; če ni na voljo gostiteljev za okužbo, se lahko razvije nekoliko manjši sekundarni konidij in gliva nadaljuje svoj smrtonosni proces na žuželkah. Vidna bela prevleka okoli mrtve muhe je običajno velika 1-2 milimetra, odvisno od velikosti gostitelja. Pod kožo gostitelja se oblikujejo specializirane makroskopske plodne strukture s premerom približno do 1 mm, ki vsebujejo množice konidij in nato izbruhnejo skozi površino, kar omogoča, da se trosi širijo z vetrom in dežjem.
BET: ga nima, priraste se na mušji skelet, gliva je tros oziroma skupina nagnetenih trosov.
MESO: ga nima, je skupina trosov belkaste barve, brez okusa in z blago trohnečim vonjem.
TROSI: 27–31 x 20–24 µm (primarni konidiji) in 19–24 x 15–19 (sekundarni konidiji), ovalni ali elipsoidni ali tudi ledvičasti, primarni so večji, večinoma hialini, sekundarni pa nekoliko manjši, trosni prah je bele barve.
RASTIŠČE: parazitska gliva napada hišne muhe (Musca domestica) in grozdne muhe (Pollenia rudis), opažena pa je tudi pri odraslih muhah iz sorodnih družin in na drugih žuželkah, kot so molji, listne uši in kobilice; pojavlja se v večini zmernih območij, sporulacija (proces nastajanja trosov) pa običajno poteka v hladnih in vlažnih razmerah; v hišah so trupla muh pogosto vidna pritrjena na okna ali okenske okvirje, kjer se lahko druge muhe zlahka okužijo, na prostem pa jih je mogoče videti pritrjene na spodnjo stran listov, na ograje in stene v kmetijskih poslopjih in perutninskih hlevih; uspeva skupinsko na skoraj celem telesu žuželke, izbruhi okužbe pa se običajno pojavijo spomladi in jeseni, ni redka.
Čas rasti: -IV-V-VI- in -IX-X-XI-
UPORABNOST: neužitna.
Foto: Natja Mrevlje.
Priprava opisa: Miro Šerod
SINONIMI: Empusa muscae Cohn (1855), Sporendonema muscae Fr. (1832), Myiophyton cohnii Lebert (1857)
Strani, ki se vežejo na to stran:
Uživanje napačno določenih gob je lahko smrtno nevarno!
Gobarsko društvo "Lisička", Maribor ne odgovarja zaradi napačne, pomanjkljive ali zmotne določitve posamezne gobe!
