<< Crucibulum laeve, navadni lonček | Gobe | Cudonia circinans, kolobarna ščitoglavka >>
Cryptocorynéum condensátum (Wallr.) E.W. Mason & S. Hughes ex S. Hughes (1958)
Rod: Rod
ZNAČILNOST: trosnjak spada med glive s trosnimi vrečkami (trosi se imenujejo konidiji), ki ima značilne trose razporejene v zvezdasti ali več rogljati vzorec in so temne barve, rastejo na odmrlem lesu ali lubju dreves jesenov v vlažnem okolju in igrajo vlogo pri razgradnji organskih snovi v gozdnih ekosistemih (gliva je saprotrof ali razgrajevalec). Trosnjak je zelo majhen in podoben nepravilno ovalnim bulam z grobo ali hrapavo površino ter temnorjave do skoraj črne barve; je nespolna (amorfna) oblika glive.
KLOBUK: 1-10 mm v dolžino in manj kot 1 mm debeli trosnjak ima bulasto ali ovalno konfiguracijo nepravilnih oblik, tudi podolgovato črvasto obliko, kolonije so skoraj neopazne očesu zaradi mikroskopske majhnosti, površina je podobna rjavi plasti ali poprhu na lesu, saj raste v plasteh, je hrapava in groba ter trda na dotik, temno rjave do skoraj črne barve, lahko tudi sivo-rjava, v vlagi je rahlo bleščeč, sicer pa suh, kolonije trosnjakov so tudi luskaste in zrastejo do 4 cm v dolžino ali širino.
TROSOVNICA: je na zunanji površini trosnjaka, ima konidije, ki so nespolni trosi in služijo razmnoževanju ter širjenju glive, običajno je 3-5 (največ 8) konidijev skoraj zvezdasto povezanih skupaj ali bolj podobnim povezanim rogljem ter tudi metli, ki so rahlo ukrivljeni, konidiji so sami po sebi trosi in nastajajo na hifi ali konidioforu (le ti so gladki in hialinski do bledo rjavi), širijo se z vetrom (anemohilno) in dežjem, kjer jih dežne kaplje spirajo, v suhih pogojih jih raznašajo žuželke ali ptice.
BET: ga nima, trosnjak je priraščen na osnovo in se razvija kot razvejana mreža hif brez centralne osi.
MESO: nima mesnatega tkiva, površina je temno rjava, trda, brez značilnega okusa in vonja.
TROSI: 40-100 µm dolgi in 10-20(30) µm široki konidiji kot trosi imajo več podolgovatih celic, ki so razporejene v zvezdasti ali več rogljati vzorec, so valjasti, vsak konidij ima tudi do 20 pregrad (sept), konci so zaobljeni, niso hialini, so temno pigmentirani s pigmenti, trosni prah je rjav do črn.
RASTIŠČE: saprofitne gobe rastejo na odmrlem lesu ali lubju listavcev v vlažnem okolju, predvsem na jesenih, tudi na topolu in vrbi ter robinijah (akacijah) in celo na sadnem drevesu (jablanah), na grmovnicah in lesnatih rastlinah v parkih, skupinsko in razpršeno, uspevajo celo leto, predvsem pa v rastni dobi jeseni in pozimi, ni redka.
Čas rasti: -I-II-III-IV-V-VI-VII-VIII-IX-X-XI-XII-
UPORABNOST: neužitna.
Foto: Tomaž Vučko.
Priprava opisa: Miro Šerod
SINONIMI: Hormiscium condensatum Wallr. (1833)
Strani, ki se vežejo na to stran:
Uživanje napačno določenih gob je lahko smrtno nevarno!
Gobarsko društvo "Lisička", Maribor ne odgovarja zaradi napačne, pomanjkljive ali zmotne določitve posamezne gobe!
