<< Byssomerulius corium, oranžni pokrivač | Gobe | Caloboletus calopus, leponogi postavnež >>
Calcipostia guttulata (Sacc.) B.K. Cui, L.L. Shen & Y.C. Dai, in Shen, Wang, Zhou, Xing, Cui & Dai (2018)
Rod: Calcipostia
ZNAČILNOST: belkasta goba pahljačaste oblike uspeva najraje na odmrlem lesu iglavcev, ime ima po vodnih ali rosnih kapljicah na spodnji strani in po rahli vdrtini na gornji strani ter ob robu, spada pa med saprofitne gobe.
KLOBUK: pahljačasta goba ima do 20 (lahko tudi do 30) cm premera in debelino 0.5-3 cm, oblika je lahko polkroglasta, ledvičasta in konzolna (pahljačasta), belkasta s svetlo rjavimi odtenki ali tudi rdečkasto rjavimi odtenki, suha je rumena do bledo rjava, pri mladih je beli rob oster in včasih rahlo vdrt, pri starejših je zaobljen in odebeljen ter temnejše barve, z roba klobuka in s spodnje strani običajno visijo vodne kapljice, ki po sušenju včasih pustijo jamice, raste postrani na lesu ali substratu, zgornja površina je porozna, neravna in nepravilno valovita z vidnimi kolobarji ter gola ali gladka, včasih tudi dlakava, zgornja kožica se rahlo lušči.
TROSOVNICA: se nahaja na spodnji strani gobe in ima tankostenske pore, ki so dolge 3–7 mm, bele do krem barve ali tudi rahlo zelenkaste, tvorijo eno plast, ki poteka diagonalno navzdol, oblika por se razlikuje od okrogle do oglate ali labirintne in jih je 3–6 na 1 mm, globoke so do 5 mm, napolnjene so z vodnimi kapljicami zlasti v vlažnem vremenu, ob pritisku postane včasih rožnata.
BET: ga nima, goba je priraščena na lesno osnovo.
MESO: belo do kremasto belo, pri mladih čvrsto oz. žilavo in sočno, vlaknato, debelo do 1.5 cm, starejše gobe postanejo po sušenju trde in krhke, sprva kiselkastega okusa in kasneje ostrega in grenkega okusa, sprva rahlo gobastega vonja in kasneje neprijetnega ter ostrega vonja.
TROSI: 3.5–5 × 2–2.5 μm, valjasti in podolgovati, tudi elipsoidni, brezbarvni, gladki, hialinski, neamiloidni, s prisotnimi zaponkami, trosni prah je belkast.
RASTIŠČE: goba saprotrofno živi v mešanih gozdovih, najraje na odmrlem lesu iglavcev (smreka, jelka, bor), pogosto na hlodih in štorih duglazije in redko na lesu listavcev, pojavi se tudi na gradbenem lesu, raste posamič ali v majhnih skupinah, ki se prekrivajo kot skodle, je enoletnica in torej uspeva vse leto ter v glavnem rastnem obdobju od poletja do zgodnje zime, redka.
Čas rasti: -I-II-III-IV-V-VI-VII-VIII-IX-X-XI-XII-
UPORABNOST: neužitna.
Foto: Tomaž Vučko.
Priprava opisa: Miro Šerod
SINONIMI: Tyromyces guttulatus (Sacc.) Murrill (1907), Spongiporus guttulatus (Sacc.) A. David (1980), Postia guttulata (Sacc.) Jülich (1982), Oligoporus guttulatus (Sacc.) Gilb. & Ryvarden (1985), Polyporus maculatus Peck (1874), Polyporus guttulatus Sacc. (1888), Tyromyces tiliophilus Murrill [as 'tiliophila'] (1907), Polyporus tiliophilus (Murrill) Sacc. & Trotter (1912), Tyromyces substipitatus Murrill (1912), Polyporus substipitatus (Murrill) Murrill (1912), Polyporus grantii Lloyd (1918)
Strani, ki se vežejo na to stran:
Uživanje napačno določenih gob je lahko smrtno nevarno!
Gobarsko društvo "Lisička", Maribor ne odgovarja zaradi napačne, pomanjkljive ali zmotne določitve posamezne gobe!
