<< Baorangia emileorum, Emilov cevar | Gobe | Biscogniauxia granmoi, čremsina skorjederka >>
Biporispora europaea J.D. Rogers, Y.M. Ju & Cand. (1999)
Rod: Biporispora
ZNAČILNOST: majhen trosnjak je bil nedavno odkrit v Evropi, ime biporispora pomeni dve pori ali votlinici (luknjici) na asku, v katerem so trosi, spada v rod gliv v razredu Sordariomycetes, ki vključuje samo eno vrsto in je rod torej monotipičen, vrsta je bila opisana leta 1999, njen položaj v družinski ali vrstni hierarhiji pa se še raziskuje.
TROSNJAK: trosnjak je majhen, dolžine do 5 mm, debeline do 1 mm, mehak ali blazinast, je skoraj kroglast ali jajčast in nekoliko podolgovat ter rahlo sploščen - imenuje se tudi stroma, ki je gost splet hif in v njej so zaprti periteciji (to so trosišča gob zaprtotrosnic), ki so skoraj prosti ali zraščeni in v njih nastajajo trosi v askih (to so vrečaste celice), aski so valjasti in pikčasti, površina je groba ali rahlo bradavičasta in vinsko rjave barve, tudi svetlo oranžna ali rjasto oranžna, lahko celo deloma modrikasto zelenkasta ali počrnela, vidna so oranžna zrnca v notranjosti, tekstura pod peritecijem je črna in debela do 0.25 mm, periteciji imajo premer 0.2-0.7 mm.
TROSOVNICA: trosi nastajajo v enoceličnih askih, ki imajo na dveh koncih poro ali luknjico in skozi njiju v dozorelem stanju izhajajo v okolico.
BET: ga nima, trosnjak je priraščen na lesno osnovo ali substrat.
MESO: rjavkasto, mehko, brez značilnega vonja in okusa.
TROSI: 9-17.5 x 4.5-6 µm, vretenasti ali elipsoidno neenakostranični, gladki, aski z dvema trosoma imajo ostre vršičke in izrazite pore oziroma luknjice na vsakem koncu ter so neamiloidni, aski imajo drobni apikalni obroč na odebeljenem vrhnjem delu z odprtino, aski imajo dimenzije 103–140 x 6 µm, del s trosi je dolg 66–88 µm, trosi so svetlo rjave do rjave barve.
RASTIŠČE: verjetno saprofitna goba raste v gozdovih na odpadnem lesu ali odmrlih delih dreves, uspeva skupinsko in pogosto tesno skupaj, našli so jo pozno poleti in v jesenskem času in tudi pozimi (februarja), čas rasti še ni povsem znan, redka.
Čas: ni povsem znan (-VIII-IX-X-XI-XII-I-II-).
UPORABNOST: neužitna.
Foto: Tomaž Vučko.
Priprava opisa: Miro Šerod
SINONIMI: jih nima!
Strani, ki se vežejo na to stran:
Uživanje napačno določenih gob je lahko smrtno nevarno!
Gobarsko društvo "Lisička", Maribor ne odgovarja zaradi napačne, pomanjkljive ali zmotne določitve posamezne gobe!
