<< Agaricus abruptibulbus, odsekanodniščni kukmak | Gobe | Agaricus bernardii, Bernardov kukmak >>
Agáricus benésii (Pilát) Pilát (1951)
Rod: Agaricus - kukmaki
ZNAČILNOST: Prepoznaven je predvsem po belem klobuku, prekritem z vlaknatimi luskami, po luskastem spodnjem delu beta in po tem, da meso na prerezu in poškodovanih mestih hitro pordeči, kar je pomemben znak za razlikovanje od drugih vrst iz rodu Agaricus - kukmaki.
KLOBUK: Od 5 do 12 cm, v mladosti je polkrožen ali izbočen, nato se razpre v blazinasto do poravnano obliko, v sredini pogosto ostane rahlo sploščen. Površina je bela, prekrita z vlaknatimi, belimi luskami, ki so ob robu drobnejše. S starostjo ali v suhih razmerah klobuk rahlo porjavi. Ob poškodbi pordeči, in sicer rožnato rdeče do rdeče.
TROSOVNICA: Lističi so prosti, sprva rožnati, nato rožnato rjavi in končno temno čokoladno rjavi do skoraj črni. So gosti in ozki, njihov rob je pogosto svetlejši, belkast in rahlo nazobčan.
BET: Je dolg in vitek, valjast, v dnišču pogosto zadebeljen (gomoljast), sprva poln, kasneje votel. Barva beta je bela, spodnji del je drobno luskast. Ob poškodbah ali na pritisnjenih mestih hitro pordeči. Obroček je razmeroma obstojen, belkast, pogosto dvoplasten, zgoraj progast, po spodnji strani luskast ali z nazobčanim robom.
MESO: Je belo, čvrsto in kompaktno. Ob prerezu ali poškodbi hitro pordeči, še posebej izrazito na stiku med klobukom in betom. Vonj je izrazit, po gobah, okus je blag.
TROSI: 5–7 × 3.5–4.5 µm, eliptični, gladki. Trosni prah je temno rjav do črnorjav.
RASTIŠČE: Raste posamično ali v manjših skupinah v iglastih in mešanih gozdovih, najpogosteje pod bori in drugimi iglavci, redkeje tudi v listnatih gozdovih. Najdemo ga tudi ob robovih gozdov ali gozdnih poteh. Vrsta je saprofitna.
Čas rasti: -VII-VIII-IX-X-
UPORABNOST: užitna.
PODOBNE VRSTE: Zamenjamo jo lahko z drugimi kukmaki, ki pordečijo, kot je Agaricus sylvaticus, gozdni kukmak, ki prav tako pordeči, je manjši, vendar ima navadno bolj rjav in izraziteje luskast klobuk. Podoben je tudi Agaricus bernardii, Bernardov kukmak, ki je praviloma bolj čokat, ima ovojni zastirek, raste na travnatih in pogosto slanih rastiščih ter ima značilen slankast ali ribji vonj.
Previdnost je potrebna pri starejših primerkih, ki porjavijo, saj jih lahko zamenjamo z Agaricus xanthodermus, karbolni kukmak, ki je strupen, ima karbolni vonj in ob poškodbi porumeni, ne pordeči.
Foto: en.wikipedia.org
SINONIMI: Agaricus carolii Pilát [as 'caroli'] (1951), Agaricus squamulifer (F.H. Møller) Pilát (1951), Agaricus squamulifer var. caroli (Pilát) Pilát (1959), Agaricus sylvaticus subsp. benesii (Pilát) Hlaváček (1949), Agaricus sylvaticus var. benesii (Pilát) Hlaváček (1949), Psalliota benesii Pilát (1925), Psalliota squamulifera F.H. Møller (1950)
Priprava opisa: Dejan Valh
Strani, ki se vežejo na to stran:
Uživanje napačno določenih gob je lahko smrtno nevarno!
Gobarsko društvo "Lisička", Maribor ne odgovarja zaradi napačne, pomanjkljive ali zmotne določitve posamezne gobe!
SGS2020: 8
