ZGODOVINA GOBARSKEGA DRUŠTVA "LISIČKA" MARIBOR

Gobarsko društvo "Lisička" Maribor je bilo ustanovljeno leta 1966, kot gobarska sekcija Prirodoslovnega društva Slovenije. Prvo leto je z desetimi ustanovitelji štelo že 30 članov. Nato je vsako leto pridobilo nekaj novih članov. Največji prirast je društvo zabeležilo leta 1975 s 75-timi novimi člani. Tako je sekcija ob zaključku leta 1975 vpisala že 226 članov.

Prvi predsednik je bil prof. ROSENSTEIN, prvo gobarsko abecedo pa je člane sekcije učila ga. Mara BERTOSI, po poklicu učiteljica.

Na ustanovnem občnem zboru, 02.02.1976, se je gobarska sekcija preimenovala v samostojno društvo z imenom "Gobarska družina Maribor" in sprejela pravila. Prvi predsednik družine je bil dipl. ing. Boris WALAND, ki je vodil družino od leta 1976 do 1978. Nato so bili na čelu družine naslednji:

• Jože MESAREC leta 1979,
• Anton POLER, od leta 1980 do 1983,
• Olga DIVJAK od 1984 do 1985,
• Boris WALAND od 1986 do 1987,
• Olga DIVJAK od 1988 do 1989,
• Anton POLER od 1990 do 1994,
• Jože MURKO od 1994 do 2004,
• Milka BUKOVEC od 2004 naprej.

Od leta 1976 dalje se je včlanilo v družino v povprečju 20 članov letno. Do danes se je v družino včlanilo skupno 626 članov. Seveda je družina vsako leto beležila tudi osip. Marsikateri gobar se je namreč zadovoljil s spoznavanjem samo nekaj vrst gob in ko je to znanje dosegel, je prenehal prihajati v družino. V manjšini so tisti, ki jim mikologija pomeni več kot samo obrok hrane. V povprečju traja članstvo v gobarski družini manj kot 5 let.

Nekaj mejnikov v razvoju GD Maribor:

• Ob svoji desti obletnici je GD podelila prvo priznanje svojemu prvemu in edinemu častnemu članu, prof. Stanku SILI, soustanovitelju in prvemu tajniku gobarske sekcije. GD je izdala tudi jubilejno značko.
• Leta 1986 je GD Maribor ob svoji 20-letnici podelila priznanje 17-tim članom, ki so se včlanili v letih 1966 do 1970, in so torej bili člani družine od 15 do 20 let.
• Od ustanovitve družine do leta 1984 je GD prirejala, vzporedno z razstavo svežih gob, tekmovanje v poznavanju gob za šolsko mladino, kar je imelo pri mladih velik odziv. Žal se je organiziranje tekmovanj zaradi neustreznih razstavnih prostorov prekinilo. Zato so se determinatorji GD odzvali slehernemu povabilu šol za predavanja in sodelovanje pri izletih v naravo ter organizacijo manjših gobarskih razstav v šolah.
• Kot pripomoček za individualne obiskovalce gobarskih razstav, je GD leta 1985 izdala "Vodnik ob razstavi gob". V njem so bile po vrstnem redu, s kratkim opisom predstavljene vrste gob za lažjo razpoznavo.
• Vrsto let je GD sodelovala tudi z Mariborsko tržnico, za katero je redno zagotavljala preglednika gob.
• GD je sodelovala tudi z drugimi gobarskimi društvi v Sloveniji, najtesneje s celjsko in laško.
• Mariborska gobarska družina se lahko pohvali z odličnim determinatorjem, g. Antonom POLERJEM, piscem več gobarskih knjig, ki je dejansko nosilni steber družine. V letu 1995 je GD pričela pod vodstvom Antona POLERJA in organizacijo predsednika Jožeta MURKOTA z organizacijo 10-urnih teoretičnih tečajev za determinatorje, ki se ga je udeležilo 20 tečajnikov. Pisni preizkus znanja je bil opravljen neposredno po zaključku tečaja in ga je zadovoljivo opravilo 14 tečajnikov.
• Aprila 1994 se je mariborska gobarska družina, da bi bila bolj razpoznavna, preimenovala v Gobarsko društvo "Lisička" Maribor in ima lisičko kot zaščitni znak tudi na značkah, majicah in kapah.
• Ustni preizkus znanja prve skupine tečajnikov je bil izveden konec 1995 leta. Kandidati so za pridobitev naziva "determinator" morali dokazati poznavanje najmanj 200 vrst gob.
• V 1995 letu se GD preseli v nove prostore, ki so last Društva upokojencev Tabor, v Mariboru. Prostori že od samega začetka niso bili najprimernejši, ker so bili namenjeni za gostinsko dejavnost.
• Med leti 1995 in 2000 GD izvaja tečaje v drugih društvih in skrbi za preizkuse znanja pred ustrezno strokovno komisijo, sestavljeno iz izkušenih slovenskih determinatorjev (dr. Vrščaj, dr. Boh, Poler).
• V 1998 letu je Zveza gobarskih društev Slovenije izdala "Seznam gliv Slovenije". Pri delu terminološke komisije ZGDS in računalniški obdelavi gradiva je sodeloval Anton Poler.
• Leta 2000 se GD ponovno seli, tokrat v prostore Mestne četri Magdalena, Maribor, ki so primernejši za delovanje GD. Sprejeta je bila odločitev, da se pričnejo aktivnosti za izdelavo domače strani in pridobi ustrezen elektronski naslov za boljše komuniciranje.
• Leta 2001 GD Lisička dobi svojo domačo stran http://www.myfreehost.com/gd-lisicka-maribor/ (nekoč dosegljiva na http://web.archive.org/web/20010416235708/www.myfreehost.com/gd-lisicka-maribor/).
• Leta 2005 ima GD Lisička novo domačo stran www.gobe.si. V tem letu je potekal tudi začetni tečaj izobraževanja za determinatorje po programu Mikološke zveze Slovenija.
• Leta 2006 praznuje GD Lisička 40. obletnico delovanja. Priznanje "častni član GD Lisička" je prejela edina članica, ki je v društvu že dolgih 40 let, Zofija Pečovnik. GD Lisička prejme priznanje od MZS. Prične nadaljevalni tečaj spoznavanja gliv - izobraževanje po programu MZS.
• Leta 2007 GD Lisička gosti 31. redno letno skupščino Mikološke zveze Slovenije. Nadaljuje se izobraževanje po programu MZS. GD Lisička nabavi nov binokularni mikroskop, 1000 kratne povečave, z mikroskopskim merilom, umerjenim na 1 mikrometer. To je že tretji društven mikroskop, zraven enega binokularnega in enega monokularnega, ki tudi imata mikroskopsko merilo. Hkrati z nabavo mikroskopa, prične delavnica uporabe mikroskopov za preučevanje gliv, od junija do oktobra. GD Lisička pridobi status društva, ki deluje v javnem interesu.
• Leta 2008 GD Lisička uspešno izvede projekte "Glive vlažnice (Hygrocybe spp.) kot odzivni bioindikator za ohranjanje biotske raznovrstnosti", ki ga je razpisal Urad Vlade RS za komuniciranje, "Zdravilne glive" in "Dopolnitev učne poti Uršank z informacijami o glivah", ki ju je razpisala Mestna občina Maribor. Za projekt učne poti GD Lisička vzpostavi sodelovanje z Zavodom za gozdove RS, območno enoto Maribor.
• Leta 2010 GD Lisička uspešno izvede mednarodni projekt "Glive travniških površin kot bioindikator za ohranjanje biodiverzitete", ki ga je razpisal EGP in Norveški finančni mehanizem ter Služba vlade RS za razvoj in Evropske zadeve. Projekt nadaljujemo z Univerzo Maribor, Fakulteto za matematiko in naravoslovje.

V vsem dolgoletnem delovanju GD je bilo glavno poslanstvo širjenje znanja, bodisi znotraj GD, med šolarji, ali pa med prebivalstvom. Za interno izobraževanje ima GD na razpolago mikroskope, več kot 1000 barvnih posnetkov v digitalni obliki in druge rekvizite ter lastno knjižnico, kjer je trenutno več kot 100 knjig. Širšo javnost pa GD izobražuje z občasnimi strokovnimi članki v časopisju, z nastopi na radiu in TV, preko spleta, organiziranimi tečaji, predvsem pa z vsakoletno 3-4 dnevno razstavo svežih gob.