Gobarjenje 2021

[klavir]

Ni fotomontaža...

Češki smrčkovec pri ptujskem jezeru 26. marca in rumena vetrnica...

[klavir]

Včeraj in danes sem zaključeval sezono marčnic na Goričkem. Oziroma tisto, kar so srne še pustile, da ne gre v nič, saj so gobe trose itak večinoma že spustile. Če sem bil včeraj v gozdovih od 10.00 do 18.00, danes pa od 13.00 do 20.00, gre razumeti, da sem prehodil ter našel malo več... Prilagam nekaj slikic.



Lokacije v glavnem na severu Goričkega - če koga zanima, da bi še poskusil srečo, bodo en teden že še vzdržale, sam pa ne grem več, je bilo dovolj.



Najbolj neumno pa se mi zdi, ko najdeš primerek ali dva, ko goba zraste od zgoraj navzdol. Iz zemlje gleda bet, klobuk pa ima globoko pod zemljo...



lp

[gorenc]

Pozdravljeni
Danes sem našel na vrtu ob gredici 2 koničasta smrčka?? sivo -bele-črne barve. Sem ju pustil "za seme

[gorenc]

ZAKAJ MI NI OBJAVILO CELOTNEGA ČLANKA ???

[slavko]

Pošlji članek na društveni mail, pa ga bom dal na našo stran.

Lep pozdrav,
Slavko

[klavir]

Pa se vrnimo še malo nazaj, kar precej pravzaprav, v leto 2007. Zakaj? Zaradi gob seveda, saj zato smo tu. Pa v čas brez interneta kot ga poznamo danes, predvsem pa brez družabnih omrežij, wikipedie, youtuba in podobnega. Če si hotel najti nepoznano ali redko gobo in nisi nikogar poznal, si moral v društvo. Priznam, da sem najprej šel tja, ker sem hotel izpopolniti nabiralniški potencial z vrstami, ki sem jih sicer poznal, a jih nisem nikakor mogel najti. Tako sem se že leta 2005 včlanil v dotično društvo še kot mlad študent pravzaprav zaradi marčnic in smrčkov! Hitro pa sem ugotovil, da lahko pridobim neskončno več kot to, čemur se reče nabiralništvo. Kmalu so me začele zanimati vrste, ki niso na jedilnem seznamu, pa tudi vse, kar je povezanega z ustrojem gliv na splošno (edino pri trdih lesnih vrstah sem ostal bolj na začetku, me ne pritegnejo preveč, ne morem pomagati). Kmalu so me vtaknili v izobraževanja, da sem pridobil za gobarska društva osnovno profesionalno licenco. Takrat sem še imel čas... Seveda pa bo zame mikologija vedno ostala povezana z gobarjenjem, tudi z nabiranjem za jelo, to je pomembno in se mi nikoli ni zdelo potrebno, da bi se hlinil in dvignil na "višjo raven"... Seveda pa sem zaradi iztezanja po višji ravni znanja in danes tako onečislanem druženju ostal v društvu, potem ko mi niso več bili potrebni za razne odgovore na vprašanja kot ´kje naj najdem to, kje ono...´ 

In tako je v tistem letu 2007 prišlo do odločitve, da odidem na forum, čeravno nisem član nobenih (drugih) družbenih skupin na spletu. Kako drugače je bilo kot danes - sem malo pogledal stara sporočila. Že izražali smo se pred 14 leti precej drugače, na drug način. Pa mislim, da razen g. Slavka, ki je na forumu od začetka, celo ni skoraj nobenega člana več, ki bi bil še aktiven iz tistega obdobja s častno izjemo gorenca. Spominjam pa se člana z vzdevkom tdk in njegovih zanimivih poročil, tudi spomladi, ko je bilo mogoče presenetiti s prvimi marčnicami z Goričkega. Ali pa Lojzeta 07 in njegovih receptov za gobe z divjačino, predvsem pa nepozabnega logotipa

Le hodi po gobe, dokler je čas;
kajti pride čas, ko ne bo več čas;
in ta čas bo vsak čas:
šel boš po gobe.

Člani se pač menjujemo...in tako pridemo do trenutka sedanjosti. Ker pa smo trenutno v pomladi, pa da navežem - še vedno takrat na primer nisem vedel, kje najti malo več marčnih polževk, ki so vsaj zame ene najokusnejših in najbolj neobičajnih gob. V gobarskih knjigah to seveda ni pisalo, celo v gobarskem društvu smo jih hodili iskat le v najsosednejše občine. Potem pa sem 2007. odkril ta članek iz istega leta - začuda je še vedno dostopen, internet je pač očitno res največje smetišče:

http://www.tvradgona.si/ostalo/rudijeva_marcevsko_gobarska_sreca_v_markovcih

Kdor to prebere, ve, kako se je čas spremenil od tedaj. Sedaj se ne gre več hvaliti z gobarskimi trofejami, saj je prav, da je tako, to je preživeto, ampak kljub temu je tega v resnici še veliko, le v drugih oblikah ali javno na zasebnih omrežjih ali pa anonimno na javnih, nikakor pa ne več oboje hkrati. Po drugi strani pa, če se ta gostilničar takrat ne bi pohvalil, še nekaj let ne bi vedel, da so prava rastišča marčnic na Goričkem in da jih toliko ni nikjer v Sloveniji in tudi malo kje drugod (v več evropskih državah so zato zaščitene). In takrat sem res šel za njim tja. Kje je ta kraj, sploh nisem vedel, pa sem pogledal v Atlas Slovenije. Seveda jih takoj nisem našel, ampak potem pa skoraj vstati nisem več mogel - ko to prvič vidiš, res ne moreš verjeti očem. Še nekaj let sem potreboval, da sem odkril, da to ni en tak gozd, ampak greš lahko v poljubnega na tistem območju, ki je podoben izvirnemu. Predvsem pa ne rabiš vedeti za ´punkte´. Drugod po Sloveniji moraš poznati mikrolokacije za te gobe - nekdo ti mora povedati za gozd, včasih pa še za točno določeno rastišče, sicer jih ne najdeš. Jaz pa sem si vedno želel, da bi lahko šel v poljuben gozd in jih zagledal - kot golobice ali bisernice, a sem mislil, da je nemogoče. Pa še kljub temu, da jih divjad mnogo poje, jih nešteto ostane, še več pa jih sam pustiš, ker jih ne vidiš. In kako rasejo v tistih od merjascev razritih tleh, mi nikoli ni bilo jasno, mnogokrat ležijo izruvane na tleh, pa pravijo, da samo človek dela škodo v gozdu. Pa zgleda, da imajo micelij toliko nizko v zemlji, da ostane nepoškodovan.

In tako sem se včeraj po kakih desetih letih odločil, da za slovo od marčnic naredim točno tisto turo po izvornem gozdu marčnic na Goričkem kot sem jo na slepo srečo začel takrat leta 2007. Štiriurni peškrog, ko se še ni dalo voziti po tamkajšnjih gozdnih cestah z avtomobilom, niso bile utrjene. Kasneje sem se polenil, pa nekako se mi je zdelo, da jih ponekod ni več. Kako sem se motil! Vse še zmeraj tako kot tistega leta. Na vseh izvirnih rastiščih so bile, vsaj en šopek. Pa še mnogo kje, kjer nisem poznal rastišč. Saj priznam, da sem jih videl toliko kot tisti gostilničar . Marčnice na Goričkem pač rastejo kot nore, to ni za tiste kraje nič posebnega. Le da jih jaz ne prodajam gostilnam oziroma ljudem, z veseljem pa jih podarim komu, ki mi je blizu.

Lepo je tako že to, da kljub čisto drugačnemu življenju pred štirinajstimi leti nekatere stvari ostajajo iste ter da pametno gobarjenje gobam očitno ne škodi...   

[klavir]

:)

[gorenc]

:)

Najlepši pomladanski šopek. Kje si nabiral ?

[klavir]

Ob Dravi - še eno sliko sem poslal zasebno...

lp

[gorenc]

Ob Dravi - še eno sliko sem poslal zasebno...
Odlična najdba in dober tek.Meni sta na vrtu zrasla 2 praška smrčka . Slavko mi jih je objavil na http://www.gobe.si/Slike/MorchellaPragensis
Moram malo ob Dravi " klic narave"
Lep gobarski pozdrav
Gorenc

lp

[TopCat]

Pozdravljeni,

tudi mene so presenetli oziroma razveselili ob bregovih bistre hčere planin. Pridno poganjajo...  :D

Lep pozdrav.

[klavir]

V ponedeljek, 26. 4., sem se še malo sprehajal po Goričkem in začuda našel še posthumne marčnice. Tako dolgo še niso rasle (mogoče edino leta 2013)...



Samo nekaj komadov, a neki moji znanci, ki jih še ne znajo najti, bi dali zlato za to ;)



Na pobočnih travnikih pa so zrasle kukavice, naše avtohtone orhideje...na tisoče primerkov. Predvidevam, da gre za navadno kukavico, ki je najbolj razširjena po celi Sloveniji. Naknadno sem v knjigi prebral, da so menda čisto vse vrste naših orhidej zaščitene, tako da nič več od šopka v bodoče...

[klavir]

Danes še zadnji smrčki...

[klavir]

Začela se je sezona kukmakovih strniščnic. Meni pa so neke njive ko jih poznam letos zasjali s pšenico, tako da ne morejo rasti... Pa če kdo s ceste kje blizu Maribora zagleda njivo, polno gob, lahko javi :). Tudi če ne ve, katere so, je velika verjetnost, da gre za kukmakovke, ker zdaj zelo malo gob raste.
thx

[Nagi Bator]

Začela se je sezona kukmakovih strniščnic. Meni pa so neke njive ko jih poznam letos zasjali s pšenico...

Pa jih nabiras za prehrano kljub obdelovani njivi?
Sam sem jih ze v otrostvu nabiral na njivi pred hiso, a takrat so gnojili s hlevskim gnojem, skropiv pa malodane sploh niso uporabljali.
Dandanes je zelo drugace. Sprica se po deset in veckrat letno. Rastejo pa se zmeraj, tudi ce je psenica, le da jih je takrat skoraj nemogoce najti, a nabiral sem jih zadnjic dobrih deset let nazaj, ko so njivo za kar nekaj let pustili neobdelano in je prakticno postala travnik. Takrat si lahko napolnil kosaro v dobri uri.