Sporočila

[klavir #139]

klavir #139 izjemna najdba! Sam bi tovrstno objavo sicer umestil v podtemo ''Determiniranje'', ker gre vendarle za tako redko in zavarovano vrsto, da nekako ne sodi v ''Gobarjenje''.
To formo bi še nekaj let nazaj določili kot T. nauseosum, genetske raziskave so pokazale, da gre za vrsto T. matsutake. Ta je pri nas precej redkejša od T. caligatum, ki jo lahko dobiš predvsem na Krasu in ob morju.

Dober sarkazem glede odkupa, a upam, da ne bi to dejansko kogarkoli zavedlo oz. zamikalo.
Klavir - če si pripravljen deliti točno lokacijo, bi šel z veseljem tole s tabo fotografirati. Lahko mi sporočiš na e-mail in se dogovoriva.

Lep pozdrav,
Luka

Prijazno vabljeni na 9. ptujski gobarski praznik, ki bo potekal to soboto, dne 6. 10. 2018, med 10. in 18. uro pri hotelu Pomaranča (Ob Dravi 3, Ptuj).
Od 10. ure dalje bo v Pomaranči obiskovalcem na voljo gobova juha z ajdovimi žganci.
Prireditev bo ob vsakem vremenu.

Dobro bero!

LP, Luka

[Ta Pravi Gobar #318]

Ta Pravi Gobar #318 glivi, ki povzročata bolezen imenovano hitridiomikoza sta Batrachochytrium dendrobatidis (Bd) in Batrachochytrium salamandrivorans (Bsal). Prisotni nista le v državah, ki ste jih navedli, žal jih imamo tudi na območju Slovenije. Omenjena bolezen močno ogroža populacije dvoživk na celotnem območju Evrope. Več o bolezni si lahko ogledate na povezavi: http://invazivke.weebly.com/hitridiomikoza.html slovenskih herpetologov, ki intenzivno raziskujejo omenjeno problematiko.

Lep pozdrav,
Luka Šparl

[klavir#231]

klavir#231 lepa najdba, upam, da beležiš vse lokacije, kjer se ta vrsta pojavlja.

Kljub temu, da je uvrščena na rdeči seznam (zaščitena ni več), raste na Pohorju tako rekoč povsod, kjer so pravi tereni, ne moti je niti suša - kaj pa vem, morda jih niso ob poteh iskali, ko so pripravljali seznam...?

Povsem ustrezno je, da je modreči bledotrosnik Gyroporus cyanescens (Bull.) Quél. 1886 uvrščen na Rdeči seznam gliv. Kategoriziran je kot redka vrsta, za katero imamo še vedno premalo podatkov o njenih rastiščih, ekologiji (Logar, 2012). Veliko območij v Sloveniji in v Evropi je, kjer te vrste sploh nimajo. Uspeva namreč na kislih peščenih tleh, na silikatni podlagi: http://www.zdravgozd.si/bi_karta_sre.aspx?idorg=bb36fde1-6bfb-44ff-98a7-cf4b0bce79ce
Še lepše se pojavljanje te vrste vidi na avstrijski karti razširjenosti (vir: Fungi in Austria, 2018): https://ibb.co/msTDvp
Zato, če je le možno, takšnih vrst ne nabiramo. Rdeči seznami gliv imajo osnovo na strokovnih podlagah, za razliko od seznama zavarovanih vrst, ki je povsem pravne narave. Kdor se ne more zadržati, da nabira ogrožene vrste, četudi na nekem območju lokalno zelo številčne, naj to počne, toda prosim, da tega ne bi promovirali, saj lahko neuk nabiralec hitro povsem napačno razume sporočilo.

Bravo tudi za najdbo čokatih žilolistk. Te so se letos spet pojavile na nekaj več mestih po državi, kar je zares razveseljivo.

Lep pozdrav,
Luka

[Kold #69]

Kold #69 sam ne bi bil tako prepričan, da gre za lepo grivo. Tipično obliko lepe grive prepoznamo po debelih in širokih vejah, ter izjemno kratkih rumeno obarvanih vršičkih. Primer: https://sites.google.com/site/funghettimenaros/home/basidiomiceti/aphyllophorales/ramaria. Meso se kredasto lomi, kar je značilno za to vrsto.
Za natančno določitev vaše grive bi bilo nujno mikroskopiranje. V starejši slovenski literaturi je lepa / tribarvna griva označena, kot zelo pogosta vrsta. Tako se je v preteklih desetletjih domnevno pojavljala tudi na večini jesenskih razstav gob, kjer so podobne grive določali kot R. formosa.
Dejansko je vrsta R. formosa precej manj številčna, redkejša, kot se je domnevalo. To smo potrdili tudi z mikroskopiranjem številnih nabranih vzorcev. Brez mikroskopiranja je možno določiti le nekaj zelo tipičnih vrst. Kot navaja Christan (2008)https://www.nhbs.com/die-gattung-ramaria-in-deutschland-monografie-zur-gattung-ramaria-in-deutschland-mit-bestimmungsschlussel-zu-den-europaischen-arten-the-genus-ramaria-in-germany-monograph-to-the-genus-ramaria-in-germany-with-identification-keys-to-european-species-book, ima lepa griva več ozko sorodnih vrst, ki so makroskopsko zelo podobne, zato je nujno mikroskopiranje.

Takšnih zamenjav je bilo v preteklosti veliko, tudi med drugimi gobami. Veliko je bilo določanja ''čez palec'', tako so številni podatki o številčnosti pojavljanja trosnjakov določenih vrst netočni.
Kot primer lahko navedem podatke o razširjenosti griv iz območja Pokljuke, kjer so bile povečini poznane običajne vrste, ki jih najdete tudi v naših starejših knjigah. S sistematičnim popisom nekaterih skupin gliv, tudi griv, ki je za potrebe TNP-a potekalo pred leti, se je pokazalo, da je najpogostejša vrsta grive na Pokljuki Schildova griva (R. schildii). Ta vrsta prej na Pokljuki ni bila poznana, pravzaprav nikjer v Sloveniji, prve podatke za njo imamo tako šele od leta 2013 dalje.

Lep pozdrav,
Luka    

[Klavir #2]

Klavir #2 bilo je v zadnjih dneh maja, po daljšem deževnem obdobju.

Kold #3 novi trosnjaki se lahko v idealnih pogojih pojavijo že v treh tednih. Vendar morajo biti za to izpolnjeni vsi rastni pogoji, običajno je tako interval nekoliko daljši.

Lep pozdrav, Luka

Klavir,

sam vem za rastišče na travnikih blizu vhoda v Škocjanske jame.
Nekaj časa že nisem bil tam na resnem gobarskem terenu, zato ne vem kakšno je zdaj stanje.

Lahko vprašaš v Parku, če poznajo to vrsto in jo še vedno opažajo.

LP, Luka

[PrviProgram #780]

PrviProgram #780 zadeva nikakor ni tako enostavna, kot je razbrati iz odgovora št. #781.

Na Madžarskem je prepovedano nabiranje vseh zavarovanih vrst gob. Le teh je več, kot v Sloveniji.

Sicer lahko nabirate gobe v vseh gozdovih, ki niso v privatni lasti. V slednjih potrebujete dovoljenje lastnika gozda.
V državnih gozdovih lahko naberete količino gob za osebne potrebe. Ta količina je določena, 2 kg / osebo. Izjemoma lahko naberete tudi večje količine, a potrebujete zato ustrezno dovoljenje upravljalca gozdnega območja.

Lep pozdrav,
Luka

[Vesna]

Vesna zrasle so vam sivorumene mraznice oz. štorovke. Le te pa vsebujejo termolabilne toksine zato jih je nujno potrebno vsaj 10 minut prevreti in vodo odliti. Takšne so potem uporabne na najrazličnejše načine, lahko jih tudi vložite v kis. Pri starejših primerkih so uporabni zgolj klobučki.

Lep pozdrav,
Luka

[Slim Shady #553]

Slim Shady #553 imate prav, našli ste mraznice.

LP, Luka

[klavir #923]

klavir #923 res je bilo tako, a z aktualno Uredbo nič več. Za vse vrste gob velja omejitev 2 kg in goba poljubne teže dnevno na osebo.
Je pa vsekakor problematično, da so bili nekateri okoljski pravni akti, ki danes veljajo, sprejeti brez upoštevanja pravih strokovnih podlag.
Zakonodaja je takšna kakršna je, in dokler je veljavna, moramo aktualno zakonodajo tudi upoštevati.

Lep pozdrav,
Luka

[blaz3k #918]

blaz3k #918 Rekel bi, da ste našli poprhnjene livke oz. meglenke (Clitocybe nebularis). To so saprofitne gobe, ki pogosto rastejo v tki. ''čarovniških risih oz. krogih''. Uspevajo na listnem opadu, predvsem v listnatih gozdovih. Goba je pogojno užitna, za pripravo jo morate prekuhati, nekateri gobo slabo prenašajo. Če jo nabirate je priporočljivo uživanje manjših količin teh gob, saj vsebujejo precejšnje količine lektinov, to so beljakovine, ki nase vežejo ogljikove hidrate in lahko v večjih količinah povzročajo številne zdravstvene težave, pogosto pride do prebavnih motenj in porušene črevesne flore.

Lep pozdrav,
Luka

[blaz3k #432]

blaz3k #432 našli ste pasji klinček (Mutinus caninus), zanimivo vrsto, ki uspeva na listnem opadu v senčnih gozdovih. Bet je vitek, v starosti dobi značilen rožnat odtenek.

LP, Luka

[MitjaCE #430]

MitjaCE #430 našli ste masleno lupljivko (Suillus luteus).

LP, Luka

[Veliki slinar]

Jesen je spet prinesla več gob in tako sem imel možnost samostojno poizkusiti dve vrsti gob, na zame nov način.

1. Veliki slinar (Gomphidius glutinosus): na majhne koščke zrezane mlade gobe sem najprej popražil na maslu. Nato sem prilil mleko, toliko, da so bile gobe pokrite. Vse skupaj sem dušil tako dolgo, da je povrela vsa tekočina in postopek z mlekom še enkrat ponovil. Potreseno s parmezanom in domačim koruznim kruhom je bilo odlično.
Veliki slinarji so res okusne gobe, svojevrstnega okusa, je pa potrebno biti pri njihovem uživanju zmeren.

2. Orjaški dežnik (Macrolepiota procera): te gobe smo običajno panirali in cvrli v olju. Ker sem včeraj našel nekaj res lepih in mladih sem jih narezal na povsem tanke rezine in poizkusil popražene na šalotki in maslu. Okus orjaškega dežnika večina gobarjev pozna, omenil bi le, da imajo nepanirane mlade gobe intenzivnejši okus kot običajno pohane.

LP, Luka