Sporočila

https://www.youtube.com/watch?v=sGrRgS51Adg

Preden suša in toplota pobereta zimske gobe, sem se odpravil še v obsežne logove med odvodnim delom dravskega kanala HE Formin ter staro strugo Drave do sotočja pri Ormožu. Tja se prej ni hodilo, saj je za logičen dostop potrebno prečkati slovensko-hrvaško zeleno mejo (dostop s hrvaške strani je namreč daljši in ga je težje najti). Po vstopu Hrvaške v šengen pa to smemo (no ja, po 21. oktobru samo še skoraj) in sem šel gledat, kaj poleg zvončkov tu še uspeva.



Brzica na Dravi...



Takele dupline pa si delajo menda žolne ali detli...



V eni izmed lukenj so zrasle zimske panjevke, sicer že nekoliko prestare za uporabo...



Mlade panjevke so vedno zelo fotogenične...



Takole pa je, če na enem hlodu zrasejo panjevke in ostrigarji...



Pa še več...



In še malo več mladih...



Kraj svijeta kot bi rekli naši južni bratje. Sotočje dveh velikih rek, pravzaprav pa ponovna združitev ene same, vzporedno z železnico na levi strani slike pa se izliva v Dravo še reka Pesnica. Denimo, da bi kdo mislil, da bo tod prišel v Ormož, pa po petih kilometrih pride do točke nič in se mora obrniti - ne bi bilo prijetno!



Lepo se vidi tudi Ormoški grad.



Plaža kot na Havajih - če bi bilo poletje, bi se bilo tod najbrž prijetno ohladiti v hladni vodi, je pa res, da se zelo ugreza...



Dol grede sem šel preko njive na hrvaško stran, nazaj pa po poti ob kanalu. Ponekod je panelna ograja z bodečo žico na meji, vendar je prekinjena na vsaki gozdni ali poljski poti, kjer so bodisi vrata ali pa zapornica, oboje je od 1.1.2023 odprto. Vmes pa so krajši in daljši presledki, ko ograje sploh ni. Če bi že mene kdo kaj vprašal, mislim, da takšna kot je nima smisla, saj bi morala potekati neprekinjeno v črti med dvema mejnima prehodoma z izjemo večjih rek. Tako pa samo kazi pokrajino in upam, da je kmalu več ne bo.

V soboto pa ob reki Pesnici malo pred Ormožem našel krasno drevo, polno ostrigarjev. Podrto s koreninami, bilo visoko, zdaj dolgo vsaj deset metrov, lepo obloženo z mahom in slakom, ki zadržujeta vlago. Nekaj gob je bilo že konec decembra tam, zdaj pa prava eksplozija, kake tri kilograme mladih, mehkih bukovih ostrigarjev...



:)

Seveda so zimske panjevke, Flammulina velutipes, v svetu cenjene užitne gobe...

Odlične panjevke, narejene na oljčnem olju s česnom... Teh gob je sedaj res nenormalno veliko ponekod... ;)

Odpiram novo temo za opise gobarjenj v letu, ki sledi.

Za začetek lahko povem, da smo preizkusili zimske panjevke ocvreti in so bile odlične, čisto na ravni ostrigarjev, a z malo priokusa korenčka. Večje primerke seveda...

Odpiram novo temo za determinacijo gob v letošnjem letu.

Da se dobiti tudi lepe bukove ostrigarje ponekod... :) Pravzaprav rastoče na topolih!



Tile so malo bolj rjavkasti, najprej sem mislil, da gre za starejše primerke, a zdijo se še mladi, morda pa je druga vrsta ostrigarja, včasih smo take razvrščali kot vrbove ostrigarje, tudi rasli so na vrbi,a jih ni več v novem seznamu...



P.S.: nenormalno dobri so ocvrti ostrigarji...

Res je, šele zdaj so zrasle pozne kolobarnice. Sem po 25. novembru prvič imel čas iti na Goričko in se je vsekakor splačalo. Takrat so bile izredno redke, zdaj pa pravi izbruh, kljub temu, da je veliko pobranega. Kar naj bo, je dovolj za vse, zraven pa še lijastih lisičk, kolikor hočeš... Je pa zanimivo, da ni vse, kar pobirajo, snežka. Bil sem v enem večjem gozdu na osrednjem Goričkem, kjer rastejo snežke povsem skupaj z vretenasto kolobarnico, in kadar se pojavi tisti različek, ki je snežki najbolj podoben, jih je res težko ločiti. Na začetku so bile snežke bolj ali manj pobrane, med ostanki pa sem videl, da je bilo več kot pol gob čisto zagotovo vretenastih kolobarnic in da so nevede pobrali te. To se tam dogaja vsako leto, saj so zraven vretenk tudi snežke in zelenkaste kolobarnice - vitezovke, goba ob gobi, vse pomešano... Tudi sam mislim, da imam na spodnji sliki nekaj vretenastih. Zato sem dal nekaj različnih gob skupaj, da se vidi, kako majhne razlike so (rumene so seveda že za hrambo pripravljene vitezovke, tu ni dileme). Druga in tretja goba z leve čisto spredaj bi rekel, da sta vretenasti, medtem ko imam večje gobe na levi za snežke. Tudi tiste bolj zašiljene gobe bi utegnile ne biti snežke, saj so redko tako zašiljene, ampak so bile tako lepe in mlade, da sem jih pač utrgal... Za tisti gozd imam že nekaj let pravilo, da vretenastih ne vzamem, če se jasno vidi, da ni snežka (dostikrat se)...če pa ji je izredno podobna in rastejo pomešano, vzamem pa še kakšno takšno "nešto između"... Doslej še niso nobene jedi pokvarile, jaz jih po okusu ne ločim, jih pa naj ne bi jedli v velikih količinah, ker bi lahko povzročile prebavne motnje... Mogoče bi gospod Slavko lahko povedal, kako in če sploh se da vedno ločiti makroskopsko to dvoje med sabo, saj imata obe gobi lahko rumenkaste note, po čemer najbolje spoznamo snežko med drugimi kolobarnicami. Meni se zdi, da je vretenasta bolj lisasto rumena, snežka pa bolj v prelivajočih se notah, prva ima bolj tanek pecelj - kadar klobuk tipično vleče na zeleno, potem snežki ni niti podobna. Pa snežka menda naj ne bi imela rumenih lis na kožici klobuka, ampak zgolj po lističih in zgoraj na betu. Vretenasta pa za sabo dostikrat pusti značilno rumeno dnišče beta. Dostikrat vidim tudi, da ima vretenasta po lističih zgolj rumene ostrinke in ne lis... Zdi pa se, kot da bi obstajala tudi nekakšna prehodna forma, ki je izredno slična zimski kolobarnici... Dobro je to, da ne gre za kako nevarno strupeno gobo, saj bi se sicer ljudje zelo zastrupljali. Tako pa zgleda, da vsako leto naberejo obojne in je vse v redu...


(Gobe so bile obrezane v gozdu, čistimo jih pa nato doma.)

Meglenka, poprhnjena livka...

Tri lepe slikice mojih prvih zimskih panjevk to zimo. Zanje sicer ni kdove kako velikega zanimanja, so pa lepe na pogled, zato objavljam...

Predvidoma je meglenka, poprhnjena livka, teh je sedaj res ogromno...

Spet piha napačen, mrzel, suh vzhodnik in že pobira gobe. Zjutraj so še bile marele dokaj v redu, proti večeru, se pravi v nekaj urah pa večinoma že spodaj čisto suhe z nalomljenimi peclji. Razne pekoče golobice so se pa sploh takoj posušile. Vztrajajo še posamezni jurčki, sirovke, kjer so in tu in tam kake druge gobe. Zgleda, da bo spet vse gobe pobralo, kot je že bilo enkrat proti sredini avgusta...potem pa tako dolgo traja, da si spet opomorejo

Ene zadnjih marel še za ocvreti...:)

To koprenko jaz pobiram, je (zelo) okusna... Prepoznam jo tako, da zgleda kot gozdna polževka, le da je koprenka...

Zdaj ko so črvi v mlincih v osnovnih šolah postali prava senzacija, bi se lahko malo pogovorili, kakšne norme imamo s tem pri gobarjenju. Zase lahko povem, da načeloma črvive gobe izločimo, razen če gre za kakšno redko, imenitno vrsto. Takrat ne moreš biti izbirčen. Smrčki so na primer spomladi, če je bolj suho in toplo, zmeraj črvivi, spomnim se, da sem jih hotel jesti ocvrte, pa se jih noben drug ni hotel taknit, ker so bili odznotraj beli od črvov, ko si odgriznil gobo, ta je bila najhujša. Drugače pa so običajno poletni jurčki črvivi, pa jih marsikdo suši. Enkrat sem pogledal v trgovini zmrznjene jurčke, seveda so bili naluknjani. Folk pa misli, da v življenju do teh mlincev še ni enega črva nihče pojedel, a vsi smo jih nevede že kdaj, sicer pa pravijo, da bo to hrana prihodnosti. Noja, bomo videli...