Sporočila

Lp

Ali je mogoče pri nabiranju gob naleteti na medveda. Je, tam kjer so doma !

Da, zakaj pa ne? V nekaterih predelih Slovenije je to bolj verjetno, v nekaterih manj. Glej: http://dinalpbear.eu/rjavi-medved/razsirjenost-v-sloveniji/

Slišal sem, da baje obstaja piščalka, vse živali ali živali posamezne vrste odžene.

Lahko kdo to potrdi, da z posebno piščaljo odženemo živali, če so v naši bližini.

Z kakršnjo koli piščalko boste živali opozorili nase in jih brž kot ne tudi pregnali. Tudi medveda. Ne razumem, zakaj bi hodili v gozd s piščalko (oziroma kupovali neke posebne piščalke v ta namen), saj obstajajo drugi načini kako opozoriti živali na svojo prisotnost, če jih ne želite srečati. Več o tem v brošuri: http://www.zgs.si/fileadmin/zgs/main/img/PDF/Gozdne_zivali_in_lovstvo/pdf/Brosura_Na_obisku_pri_medvedu_SLO.pdf

Kako se obraniti potem ubraniti pred medvedi, ki so na določenih predelih vedno bližje vasem.

Namig: " enega gobarja z harmoniko sabo pa bo mir"

Hvala za vsak odgovor

Janko

Da na območju stalne in začasne pristnosti medveda ne vzdržujemo in zalagamo odlagališč bioloških odpadkov v bližini naselji (zlasti ne z klavniškimi odpadki), ponoči zapiramo domače živali, ki se sicer pprosto pasejo ali gibajo v zaprte, zavarovane prostore, da dobro z elekričnimi pastirji zaščitimo čebenjake, itd. Za reševanje konfliktov z medvedi, ki so tako ali druhače nimajo strahu pred človekom skrbi tudi intervencijska skupina Zavoda za gozdove za velike zveri. V glavnem ni se vam treba bati, da vas bo medved pojedel pred domačim pragom  ;)

Dober prispevek o klopih:

http://www.24ur.com/novice/slovenija/110-dni-na-intenzivni-in-eno-leto-na-invalidskem-vozicku-zaradi-klopa.html

No mislim, da je gozdni bonton znan prav vsakemu in takšne zgibanke/letaki že obstajajo in se celo brezplačno dostopni na spletu: http://www.zgs.si/fileadmin/zgs/main/img/PDF/zgibanke/Zgibanka_Skrbno_z_gozdom.pdf . Seveda pa lahko oblikujete svojega če želite in ga nekako prilepite sem, ga bomo z veseljem pogledali in uporabljali. Vendar kot ste rekli bk je bk in mislim, da to pri nekaterih ne bi nič spremenilo. Nekateri pač po mojem zavestno kršijo  pravila in delajo po svojem, kot se jim zdi da je prav.

Gozdne ceste so javne in jih v skladu z gozdarskimi, naravovarstvenimi in okoljskimi predpisi lahko uporabljamo vsi. Gozdna cesta mora biti označena z znakom "Gozdna cesta uporaba na lastno odgovornost", saj gre za nekategorizirano cesto v smislu zakona o državnih cestah. Mislim, da to pomeni, da ni grajena po vseh standardih kot ostale ceste.

Lahko pa Zavod za gozdove v soglasju z lastniki gozdov in lokalno skupnostjo določi posebne režime uporabe gozdne ceste. Tako se lahko GC tudi trajno zapre za "negozdarski" promet. Take GC so označene z prometnim znakom prepovedana vožnja v obe smeri s pripisom Dovoljeno za gospodarjenje z gozdovi. Na takih cestah pa se ne smemo voziti. Na Pohorju, zlasti na območju Lovišča s posebnim namenom Pohorje je npr. kar nekaj takih gozdnih cest, saj potekajo skozi mirne cone in zimovališča divjadi. Smatra se namreč, da bi dodatna prometna obremenitev po nepotrebnem vznemirjala živali.

Še pravilnik o vzdrževanju, gradnji in rabi gozdnih cest:
https://www.uradni-list.si/1/content?id=23818

Isto se je zgodilo z gozdovi na Dravskem polju - pred 30 leti jurčkov polno, zdaj leta nobenega.  Sicer pa so izginile tudi lisičke, marele, borovi glivci, turki ... vsega tega je bilo ogromno.  Enako sneške - kot smetja jih je bilo, zdaj najdeš 2 - 3 na sezono.

ima kdo od vas že izkušnjo, ko so zaradi pretiranega gobarjenja na določenih delih gozdov gobe čisto izginile? jaz jih namreč imam. in to je celo v našem domačem gozdu. 6 hektarov gozda, brez življenja. pa je bil to prej z gobami tako bogat gozd in taki štrihi... potem pa so določeni osebki začeli dnevno hoditi. in nositi. za prodajo namreč. in sedaj ne raste že kako desetletje popolnoma nič. lani se je podrlo drevo, ki je živelo v simbiozi z lisičkami in tam je sedaj pognala trava in lisičk tudi ni več. evo. zato sem pristaš zmernosti. nekaj je treba pustiti tudi za seme in za gozdne živali.

Preden sprejmete take zaključke je trebe pogledat, kak se je v tem času sam gozd spremenil. To po mojem bolj vpliva na rast gob, kot samo nabiranje. Namreč večina gliv je odvisna od rastlin. To velja še posebej za mikorizne. Na primer mlada drevesa imajo drugo združbo mikoriznih gliv, kot stara drevesa. Na glive tudi zelo vpliva samo gospodarjenje in raba gozda. Za Dravsko polje na primer vem, da se je raba gozda bistveno spremenila. Nekoč so ljudje v teh gozdovih na veliko steljarili, prav tako so potrebovali več lesa kot danes, zato so bile sečnje pogostejše. To je vplivalo na drevesno sestavo (svetloljubne in skromne vrste, kot so rdeči bor, breza, trepetljika, beli topol, hrasti...) in posledično na glive (nekaterim mikoriznim glivam npr. lisičkam taka raba zelo ustreza). Danes se v večini ne steljari več, tudi sečnje niso več tako intenzivne in spreminja se drevesna sestava v prid belega gabra, bukve,... in spreminjajo se tudi vrste gliv, ki uspevajo tam. To ne velja zgolj za Dravsko polje, pač pa za marsikateri del Slovenije. Zato je na sploh zelo težko reči kakšen vpliv ima nabiranje gob na samo razširjenost in pojavljanje teh vrst.

Pa še nekaj. Največkrat se govori, da na rast gob vpliva najbolj temperatura, vlaga, luna in podobno, pri mikoriznih vrstah pa se pozablja na drevesa. Jaz sicer nisem strokovnjak za gozdno mikorizo, pa vendar sklepam da na rast gliv vpliva tudi rast dreves in njihova preskrbljenost z hranili in vodo. Še posebej rast drobnih korenin, kjer se nahaja mikoriza. Tako lahko ima na rast gob v poletnem in jesenskem času vpliv tudi zgodnjespomladanska suša, malo snega pozimi itd., saj je rast drobnih koreninic najbolj intenzivna prav v poznozimskem in spomladanskem času. Po mojem je še kup drugih stvari v povezavi z drevesi, ki vplivajo na rast gob pa za njih jaz ne vem. Mogoče bi kdo drug vedel več o tem.

lp Jernej

to bo najverjetneje jelenjad. http://www.lovska-zveza.si/lzs/prostozivece_zivali/sesalci/navadni_jelen

Nisem še videl nobenega vabila na javno razpravo na forumu ali spletni strani, zato prilagam spodnjo povezavo

http://zgds.si/javna-razprava-z-naslovom-moznost-uvedbe-gobarskih-dovolilnic/

Sicer se ne spoznam kaj prida na živali, a po opisu sodeč (skakanje) sklepam, da gre za skakače http://sl.wikipedia.org/wiki/Skaka%C4%8Di_%28%C4%8Dlenono%C5%BEci%29 . Jaz bi rekel, da gre za pogoste talne živali, ki za človeka najverjetneje niso škodljivi, če vas to zanima.  :) Je pa tudi zaradi tega pomembno, da se nabrane gobe čimbolj očistijo na mestu! Te živalce namreč sodijo na gozdna tla, kjer so izredno pomembne. Tudi tako kažemo primeren odnos do narave in vsega živega, vsaj tako sem sam prepričan.

jurčkov  še ni, bom en teden še slike gledal.....nabrano pred Slovensko Bistrico..PREPUŠ

heh, no in kako v tem gobam rečete?..........ker jaz iščem pohorska in podhorska imena za tole gobo....glej eno stran prej ;)

V Lovrencu na Pohorju tem gobam pravimo hiršje.

Še fotografija moje najdbe:

[BubikolRamios]

BubikolRamios podobne trosnjake sem letos našel tudi sam na jesenovih vejicah, v manjšem izviru s počasi tekočo vodo. G. Zlatko Ivec jih je natančneje preučil in jih določil kot potočno žebljarko Cudoniella clavus : http://www.gobe.si/Gobe/CudoniellaClavus

Ne vem če ste zasledili prejšnji teden članek v Večeru, da so na Zavodu za zdravstveno varstvo MB v analiziranih vzorcih s kmetijskih površin v KP Šturmovci ugotovili povišane koncentracije težkih kovin v tleh, ki so verjetno posledica novemberskih poplav. Glede na te ugotovitve bi jaz bil kar previden glede nabiranja gob za hrano na poplavnih površinah Drave, saj znajo bit v glivah na obremenjenih območjih kar visoke koncentracije težkih kovin.

1. Jaz bi še vedno to glivo določil kot C. acervata. Sploh, če so bili v bližini kakšni iglavci (smreka) (saj ste jo nabrali na višini!?! Druga vrsta me bolj spominja na C. dryophila. Me pa res moti tisti živoobarvan bet. V literaturi piše, da je slednja vrsta zelo variabilna.
2. Ne vem kaj bi to bilo. Če imate možnost spremljajte razvoj te glive! Nedvomno bi znali kaj več povedati o tej stvari strokovnjaki na Gozdarskem inštitutu Slovenije - oddelek za varstvo gozdov.
3. Če boste zvona našli primerek se priporočamo :)
4. Potemtakem pa ne gre za debelobetni različek pač pa je to osnovna vrsta.

1. Collybia acervata - kopučasta korenovka
2. Ne vem kaj bi to lahko bilo. Glede na merilo sklepam, da so trosnjaki še zelo mladi in še ne popolno razviti. Kakšna pa je bila konsistenca mesa? So bili trosnjaki drobljivi ali prožni/ trdni kot so "lesne gobe". Kakšen poseben vonj? Ali ste pogledali če trosnjaki izraščajo iz zemlje ali iz lesa /korenin zakopanih pod zemljo?
3. Malo sem prebrskal po moji literaturi, ki mi je trenutno dosegljiva. Vaš primerek me še najbolj spominja na vrsto Psilopezia nummularia, zelo podobna je Pachyella babingtonii. Makroskopsko se vrsti zelo težko ločita. Povsem možno je, da primerek sodi v rod Scutellinia ali Humaria. V tem rodu pa je mnogo med seboj si zelo podobnih vrst. Najbolje bi bilo, da primerek, če ste ga nabrali, pošljete na naše društvo in ga bomo mikroskopirali. Takšne reči je vedno zanimivo mikroskopirati :) . Verjamem, da ste kak primerek že poslali na naše društvo in vam to ni tuje. Aja še to. Rastišče za to glivo me zanima. Iz slike sem razbral, da je rasla, na odmrlem lesu iglavcev (smreka?) na zelo vlažnem območju (potok?). Imam prav? Kakšen je bil gozd?
4. Tako, to je mlečna pečenica oziroma sočna mlečnica - Lactarius volemus. Primerki z temnorjavimi klobuki bi lahko bili njen debelobetni različek - L. volemus var. oedematopus.

1. Boletus erythropus, žametni goban
2. Rdečebetna polstenka tole ni. Lahko bi bila X. subtomentosus - navadna polstenka. Pa tudi X. porosporus - topotrosna polstenka. Pri slednji, po literaturi,  cevke na pritisk pomodrijo, pri navadni polstenki pa ne oziroma zelo rahlo. Sicer pa se ti dve vrsti pod mikroskopom hitro ločita.
3. Inocybe sp. - ena izmed razcepljenk
4. To je poprovka - Lactarius piperatus. Klobuk razpoka zaradi šuše. To se pri tej vrsti večkrat zgodi.
5. Najverjetneje je to Clitocybe gibba - rjavkasta livka.
6. Lactarius quietus - hrastova mlečnica. Značilno za to vrsto je, da je proti dnišču beta temnejša. Je v mikorizni povezavi z hrasti - z gradnom in cerom.
7. Lahko bi bila R. turci. Vendar je ta vrsta v osrednjem delu klobuka bolj temno vijolična. Raste v mikorizi s številnimi iglavci - bori, jelko in smreko.
9. Russula laurocerasi - mandljeva golobica ; če ima značilen in močan vonj po mandljih. Lahko bi bila tudi R. illota - blatna golobica
8. in 10. ne vem