Sporočila

Ja, še zmeraj smo na tem naslovu.

Lep pozdrav,
Slavko

Pri askomicetah je težko potrditi takson makroskopsko. Zato posredujem informacije o Peziza repanda, da lahko preverite:

Makroskopski opis

Trosnjak (apotecij) 20-60 mm širok, sprva čašast, bolj ali manj širok. Gladka himenialna površina je sprva oker barve, v zrelosti svetlo lešnikove barve. Zunanja površina gladka do fino nazobčana, sprva brez rumenih odtenkov, kmalu se pobarva in ob zrelosti posvetli (rahlo sivi, če gobo posušimo). Rob je gladek ali fino nazobčan, ob zrelosti nekoliko razpokan.
Meso je krhko, precej vodeno, pri vbodu z buciko ne izloča tekočine. Ima nekoliko zeliščni, sladki okus. Svež trosnjak ima zeliščni vonj (po kuhani špinači), posušen pa nekoliko spermatičen.

Mikroskopski opis

Trosi 14,5-18 x 9,5-11 µm,
Aski 222-328 x 11,5-18 µm, valjasti, J+ (amiloidni) na vrhu; v askih je osem trosov,
Parafize s premerom 3-5 µm, cilindrične, septirane (s pregradami), konica je razširjena do 7-8 µm, hialina (prozorna).

Lep pozdrav,
Slavko

Za nas gobarje je bolj pomembno to, kar ''kuhajo'' v novem Zakonu o varovanju narave (ZON). Tukaj so nekaj zapisali o tem, https://www.mtb.si/novice/pa-poglejmo-se-pravo-verzijo-predlogov-za-spremembo-zakona-o-ohranjanju-narave/.

Lep pozdrav,
Slavko

Onesnaženje s Cezijem 137 je težava. In v gobah še se zmeraj lahko dokaže, kljub temu, da je razpolovna doba že potekla. Vendar gobe niso edini organizmi, ki vsrkajo Cezij.

Tudi denimo rastline na vrtu ga vsrkajo. Verjetno dobimo z zelenjavo iz svojega vrta več Cezija kot prek gob, ki jih uživamo le tu in tam.

Seveda pa Cezij ni edini vir onesnaževanja gob. Velike težave povzročajo tudi težke kovine, ki jih je na onesnaženih področjih toliko, da lahko predstavljajo resno zdravstveno grožnjo.

Lep pozdrav,
Slavko

Na sliki je ena od griv. Blizu je čopičasta griva, ki je neužitna.

Lep ppozdrav,
Slavko

Na slikah je navadna cepilistka, ki spada med lignikolne glive, gniloživke do šibke parazite. Cepilistke okužijo različne vrste dreves, predvsem listavce, in povzročajo belo trohnobo (razgrajujejo lignin). Glivično bolezen lesa povzročajo suša, nizke temperature in druge za rastline neugodne vremenske razmere. Cepilistke s svojim parazitskim odnosom oslabijo les in pomagajo še drugim povzročiteljem trohnobe lesa pri okužbi in rasti. Odstranitev trosnjakov ne bo pomagala, saj je podgobje že v drevesu in trosnjaki, ki ste jih slikali, bodo vedno znova rasli.

Obstajajo dokazi, da so cepilistke lahko tudi vzrok glivičnih okužb in sorodnih bolezni pri ljudeh, najpogosteje pljučnih. Poročali so tudi, da povzročajo vnetje sinusov in alergijske reakcije.

Po drugi strani pa so cepilistke bogate z ogljikovimi hidrati, beljakovinami, vlakninami, imajo malo maščob in so praktično brez težkih kovin. Izvleček cepilistk vsebuje farmacevtski hidrofobin, beljakovino lektin, bioaktivni purpurin ali rdeči pigment, vključno s prebiotičnim β-glukanom (schizophyllan), ki spodbuja proliferacijo probiotičnih bakterij. Zato se tako cepilistke kot izvleček schizophyllan lahko uporabljajo kot prebiotični kandidati in kot funkcionalna hrana.

Lep pozdrav,
Slavko

Glede na zvotljen bet mislim, da ste našli rjavi bledotrosnik.

Lep pozdrav,
Slavko

Ne vidi se dovolj za določitev.

Lep pozdrav,
Slavko

Mislim, da ste našli sramežljivi dežnik.

Lep pozdrav,
Slavko

Na sliki je en od dedkov. Verjetno gabrov dedek, ki je užiten.

Lep pozdrav,
Slavko

Od petka, 20. septembra, od 10.00 do 18.00 ure do nedelje, 22. septembra, od 10.00 do 18.00 ure bomo izvedli razstavo gob na lokaciji Spodnji Slemen 94A, 2352 Selnica ob Dravi. Prosimo, da na razstavo prinesete čim več različnih vrst gob.

Vabilo je tudi na tej facebook strani, https://www.facebook.com/kidjanezurbas/. Vabljeni na ogled!

Na posnetkih je zelo mlad primerek žametnega podvihanca (Tapinella atrotomentosa), ki velja za pogojno užitno vrsto. Mladi primerki še ne kažejo tipične lastnosti odraslih gob, zato jih ni smiselno pobirati.

Posebej je nabiranje mladih primerkov nevarno pri mladih mušnicah, ki so lahko podobne npr. kukmakom (šampinjonom). Zaradi takih zamenjav so ljudje že umirali.

Naslednji razlog, da ne pobiramo mladih primerkov pa je v tem, ker mlade gobe še nimajo razvitih trosov in se ne morejo razmnoževati. Namen odrasle gobe (trosnjaka) pa je v tem, da odvrže trose in poskrbi za razmnoževanje vrste. Če utrgamo mlade gobe, prekinemo njihov cikel razmnoževanja. Zato je zakonodajalec tako ravnanje prepovedal. Povzeli smo ga tudi v Kodeksu nabiralcev in proučevalcev samoniklih gliv Mikološke zveze Slovenije, https://www.gobe.si/Mikologija/Kodeks

Lep pozdrav,
Slavko

Na posnetku je najverjetneje prstena kolobarnica (Tricholoma terreum).

Lep pozdrav,
Slavko

Tudi na teh posnetkih je ena od kolobarnic. Najverjetneje je lepljiva kolobarnica (Tricholoma pessundatum).

Lep pozdrav,
Slavko

Na posnetkih je ena od kolobarnic (Tricholoma). Najverjetneje je neprijetna kolobarnica (Tricholoma inamoenum).

Lep pozdrav,
Slavko