Kdo je še videl kaj takega?
Sneg je, mrzlo brije, zunaj vse ledeni, na vsem lepem pa se pojavi želja, da bi šli po gobe. Bolje, da takšnih želja ne
razglašamo vsem znancem naokoli, ker ne bodo ničesar razumeli. V najboljšem primeru bodo pripomnili nekaj o
neuporabnosti lesnih vrst gob; če jim bomo pa poskušali razložiti, da mislimo na gobe z mehkimi, užitnimi trosnjaki,
nas bo komaj še kdo vzel zares. Bolje bo, da pokažemo kakšno dobro gobjo bero. In kaj bomo pokazali?
Poznamo vsaj tri vrste užitnih gob, ki tudi po snegu in pri zelo nizkih temperaturah razvijajo trosnjake, saj jim prav
take razmere ustvarjajo pogoje za rast. Vendar tu, kot že rečeno, nimamo v mislih drevesnih gob, katerih trosnjaki
ostanejo nedotaknjeni dolga leta. Ne, gre za gobe, ki jih je možno dati na krožnik.
Pa pojdimo lepo po vrsti. Omenimo najprej najpopularnejšo in splošno znano vrsto, ki jo lahko dobimo v tem letnem
času. Gre za bukovega ostrigarja (Pleurotus ostreatus), ki ga je seveda mogoče dobiti tudi v trgovinah, lahko ga pa
tudi umetno gojimo. (V podrobne opise gob se ne bom spuščal, saj je vse to že zelo zadovoljivo opisano prav na tej
spletni strani.) Bukovega ostrigarja lahko najdemo v obrečnih lokah in listnatih gozdovih. Kot že ime pove, najraje
zrase na bukvah, lahko pa tudi na oslabljenih topolih, vrbah, orehih in drugih listavcih. Nobena redkost niso odrasle
gobe s premerom klobuka do 20 cm. Vendar moramo paziti, da ne naberemo že prestarih gob, saj postanejo žilavo
trde in celo grenke. Gobe rastejo na stalnem prostoru in tam razvijajo trose. Zato si dobro zapomnimo drevesa, na
katerih rastejo. Žal pa so ostrigarji nekoliko redkejše gobe in tudi na mestu, kjer rastejo, ne ženejo prepogosto.
Največkrat se zgodi, da dobimo te gobe oktobra ali novembra, ko nastopi prvi mraz, kasneje pa redkeje.
(http://img705.imageshack.us/img705/7238/pb280124.jpg) (http://img705.imageshack.us/i/pb280124.jpg/)(http://img705.imageshack.us/img705/pb280124.jpg/1/w800.png) (http://g.imageshack.us/img705/pb280124.jpg/1/)
Veliko pogostejša pa je zimska panjevka (Flammulina velutipes), goba, ki najraje raste na vrbah. Takoj jo opazimo med
zimskim rastlinjem zaradi medene barve. Pojavlja se na listavcih, največkrat v večjih skupinah. Kadar goba zajeda živo
drevo, ga v nekaj letih umori in potem raste dalje na mrtvem lesu. Zimska panjevka začne rasti sredi oktobra,
najpogostejša je novembra in decembra, če je leto primerno, pa tudi še januarja ter februarja. Izjemoma jo lahko
dobimo še marca.
(http://img71.imageshack.us/img71/7918/pc110174nj7.jpg) (http://img71.imageshack.us/my.php?image=pc110174nj7.jpg)
(http://img71.imageshack.us/img71/pc110174nj7.jpg/1/w800.png) (http://g.imageshack.us/img71/pc110174nj7.jpg/1/)
Zimska panjevka ima nekoliko bolj sladek, skoraj sadni okus, zato se lahko pri pripravi jedi meša s prav takšnimi vrstami
zelenjave, na primer s korenčkom. Druga možnost pa je, da jedi dodamo zelišča ali jušno kocko; potem bo goba
imela okus pač po tem.
(http://img88.imageshack.us/img88/4916/pc190179zm8.jpg) (http://img88.imageshack.us/my.php?image=pc190179zm8.jpg)
(http://img88.imageshack.us/img88/pc190179zm8.jpg/1/w800.png) (http://g.imageshack.us/img88/pc190179zm8.jpg/1/)
Z zgornje slike se približno vidi, na kakšnih terenih najpogosteje naletimo na zimsko panjevko. To so vrbove obrečne in
potočne loke, najdemo pa jo celo v opuščenih gramoznih jamah.
(http://img181.imageshack.us/img181/2027/pc250188vo3.jpg) (http://img181.imageshack.us/my.php?image=pc250188vo3.jpg)
(http://img181.imageshack.us/img181/pc250188vo3.jpg/1/w800.png) (http://g.imageshack.us/img181/pc250188vo3.jpg/1/)
Zimska panjevka ne more brez šoka. Tistega mrzlega, kajti pokaže se šele takrat, ko narava že nekajkrat zmrzne. Pa ne
med zmrzaljo, temveč po njej. Zelo so ji všeč odjuge, ko je nekaj stopinj nad ničlo. Takrat jo zagledamo, kako vsa
šopasta raste na panjih listavcev. Ni ji kaj prida mar, ko je spet pod ničlo in oledeni še sama, nato pa v naslednji odjugi
raste naprej.
(http://img71.imageshack.us/img71/9168/pc190185zb4.jpg) (http://img71.imageshack.us/my.php?image=pc190185zb4.jpg)
(http://img71.imageshack.us/img71/pc190185zb4.jpg/1/w800.png) (http://g.imageshack.us/img71/pc190185zb4.jpg/1/)
To gobo najlažje spoznamo že zato, ker je, saj takrat ni skoraj nobene druge gobe. Ima temno rumen ali okrast
klobuk s sluzasto površino, bele do rdečkaste lističe in sprva rumenkast, nato pa v spodnjem delu vse bolj črno
žametast bet.
In končno moramo pri nabiranju zimske panjevke paziti, da je ne zamenjamo s kakšno njej podobno gobo. Velike
verjetnosti za to sicer ni, saj bomo pozimi našli le malo gobjih vrst, vendar popolna previdnost nikoli ni odveč.
Možna je zamenjava s kakšno žveplenjačo ali celo s smrtno strupenimi vrstami kučmic, pa morda še s kakšno
drugo vrsto majhnih gobic, ki rastejo pozimi na lesu. Tako bi se neizkušenemu gobarju lahko primerila naslednja
zamenjava:
(http://img78.imageshack.us/img78/1019/pc280200kq5.jpg) (http://img78.imageshack.us/my.php?image=pc280200kq5.jpg)
(http://img78.imageshack.us/img78/pc280200kq5.jpg/1/w800.png) (http://g.imageshack.us/img78/pc280200kq5.jpg/1/)
Zimsko panjevko posebno na Japonskem na veliko umetno gojijo (imenujejo jo enokitake), vendar so gojene gobe kaj
malo podobne tistim iz narave. Imajo čisto majhne, bele klobučke in zelo dolg, tanek bet, ki ne počrni. Razlog za vse te
razlike je ta, da gobe gojijo na temnem prostoru, kjer se klobučki ne morejo obarvati; zaradi namerne velike
vsebnosti CO2 pa poženejo nenaravno dolg bet.
Takšno obilno gojenje ima razlog tudi v tem, da ima zimska panjevka nekatere sijajne zdravilne odlike. O tem poroča
npr. Čechlovsky F. (1978). Avtor navaja, da je imel zapleteno sladkorno bolezen, trdovratne ekceme na rokah in nogah,
kronično vnetje trebušne slinavke in ishemijo srca s preživetim infarktom. Tedensko je zaužil 2 kg (!) zimske panjevke
v različnih jedeh, se pričel počutiti dobro ter premagal bolezen, kar so potrdili tudi zdravniki. Na Japonskem so iz
plodišča gob izolirali antibiotik proteinske zgradbe, imenovan flamulin. Odkrili so namreč, da ima goba citostatične vplive
na Ehrlichov tumor in sarkom 180 (Komatsu s sodelavci, 1963). Spet drugi viri poročajo, da so iz Flammuline izolirali tudi
štiri frakcije polisaharida, ki inhibirajo rast sarkoma pri miših. V Botaničnem institutu akademije v Peterburgu so 1975. in
1981. leta potrdili, da ima ta sijajna goba tudi veliko trombolitično aktivnost (Gavrilova s sodelavci 1981).
Končno pa je treba opozoriti še na pretirano uživanje teh gob: v zadnjem času so namreč v zimski panjevki zaznali
toksično snov flammutoxin, ki bi lahko povzročila hemolizo (razpad rdečih krvničk), a le ob izredno velikih količinah
zaužitih gob. Brez nevarnosti pa jih lahko uporabimo tudi do pol kilograma na osebo po jedi, običajno pa seveda
pripravljamo jedi iz največ 30 dag gob, tako da zaradi teh najnovejših podatkov zimskih panjevk nikakor ni potrebno
umakniti iz kulinaričnega seznama.
Odkar se znamo pozdraviti z zimskimi panjevkami, se morda bolj zanimamo za zdravilne gobe. Ena takšnih je tudi
bezgova uhljevka ali judeževo uho (Auricularia auricula-judae). Njeno vrstno latinsko ime hoče spomniti, da se je
Judež obesil na bezeg, čeprav je bilo morda zanj usodno kako drugo drevo. Kakor koli že, to je baje njegovo uho.
Bezgova uhljevka raste praviloma samo na bezgu. Čas teh gob pa nikoli ne pride, ker je vedno. Pravi.
(http://img153.imageshack.us/img153/3720/pc150176km9.jpg) (http://img153.imageshack.us/my.php?image=pc150176km9.jpg)
(http://img153.imageshack.us/img153/pc150176km9.jpg/1/w800.png) (http://g.imageshack.us/img153/pc150176km9.jpg/1/)
Bezgova uhljevka je proti mrazu odporna goba, uhljaste oblike in rjave barve.
Ta goba je cenjena predvsem na Kitajskem, dobimo pa jo tudi v eni naših trgovin na razdelku, namenjenem sestavinam
za kitajsko hrano. Goba sama je sicer popolnoma brez okusa in nespremenljivo žvečilna, vendar nekaterim jedem doda
aromo. Kot vse parazitske gobe jo je možno tudi gojiti.
Že od davnih časov so judeževo uho uporabljali kot zdravilo za vnetje oči in proti glavobolu. Standardna medicina je
uporabljala posušena in zmleta plodišča za zdravljenje vodne bolezni trebuha in ekstremitet. Posušena plodišča so
namakali v vodi dokler se niso ponovno napela. Take gobe so dajali na glavo proti glavobolu, uporabljajo pa jih tudi kot
anti-hemoragičen faktor za zdravljenje rdečih oteklin, podkožnih zalitij in hemeroidov. Judeževo uho so koristili še
za blaženje vročine in zniževanje telesne temperature.
S tem smo pravzaprav opisali nekatere lastnosti treh najpomembnejših gob, ki rastejo pozimi - s posebnim poudarkom
na zdravilnosti. Čisto na kratko naj omenimo še rumeno drhtavko (Tremella mesenterica), ki tudi raste od jeseni do
pomladi. Ta zanimiva goba ima popolnoma želatinasto plodišče in raste na odmrlih steblih in odpadlih vejah listnatega
drevja. Za prehrano je neuporabna, čeravno ni strupena; v literaturi pa navajajo, da je goba uporabna v medicinske
namene, za kar jo izkoriščajo od 1940. leta, poleg tega vsebuje zdravilno snov, imenovano tremelin (Stach Z. 1940).
Zaradi svojega želatinastega trosnjaka so jo uporabljali tudi kot oblogo za zdravljenje vnetja oči in mrtvoudnosti dela
telesa.
(http://img168.imageshack.us/img168/1300/p1200030.jpg) (http://img168.imageshack.us/i/p1200030.jpg/)
In kot zadnjo omenimo prelepo škrlatno čašico (Sarcoscypha coccinea), ki ponavadi začne rasti februarja in vztraja do
aprila. Raste na odpadlih vejah in šibju ali navidezno na tleh. Čeravno marsikje piše, da je zelo redka in ogrožena goba,
je pri nas kar pogosta. Je brez okusa, lahko pa barvno popestri kakšno jed. Po podatkih znanstvene literature so
škrlatno čašico uporabljala severnoameriška plemena Indijancev, ki so živela okoli Velikih jezer za zaustavljanje krvavitev.
(http://img12.imageshack.us/img12/2135/p4230423.jpg) (http://img12.imageshack.us/i/p4230423.jpg/)(http://img12.imageshack.us/img12/p4230423.jpg/1/w800.png) (http://g.imageshack.us/img12/p4230423.jpg/1/)
Zelo poučno in zanimivo. Nekaj me zanima. Kako je z uživanjem zimske panjevke? še na naši strani piše, da je v velikih količinah škodljiva!?
Pri uživanju zimske panjevke (Flammulina velutipes) je treba biti previden. Zimska panjevka je pogojno užitna goba in jo je pred uporabo treba prekuhati. Vsebuje toksično snov flammutoxin. Pri uživanju je pomembna količina gob v odvisnosti od mase človeka, ki gobe uživa. Zato je težko podati natančne količine.
Verjamem, kar je napisal klavir, da je nekdo použil 2 kg tedensko in mu niso škodovale. Če bi použil enako količino dnevno, bi verjetno rezultat bil drugačen.
Nekaj spletni strani, ki opisuje toksično snov flammutoxin:
http://www.pubmedcentral.nih.gov/articlerender.fcgi?artid=1219565,
http://tintling.at/fach/z_attacke.htm,
http://books.google.si/books?id=WPWsZNvOqVAC&pg=PA394&lpg=PA394&dq=flammutoxin&source=bl&ots=8JxFBo2_wI&sig=X2Efm1JON8nDM9U67P8Ym2qAlh4&hl=sl&sa=X&oi=book_result&resnum=10&ct=result#PPA394,M1
Lep pozdrav,
Slavko
Od člankov, ki jih je poslal Slavko, je po mojem mnenju najbolj zgovoren zadnji. Zaradi preciznosti navajam tukaj dva bistvena odstavka (v originalu, da ne bo kakšne pomote zaradi prevoda):
"This edible mushroom contains the cardiotoxic protein flammutoxin. Flammutoxin is not toxic by mouth and, therefore, should not be a problem if the mushroom is ingested."
"In animal studies, flammutoxin causes EKG changes such as ST-segment depression, and T-wave inversion. It also produces local irritation and edema when injected and inhibits the respiration of Ehrlich ascites tumor cells."
Iz tega dvojega torej sledi: uživanje zimske panjevke ne more biti nevarno, saj flammutoxin deluje toksično le, če ga injiciramo v telo.
"klavir" je napisal
CitatIz tega dvojega torej sledi: uživanje zimske panjevke ne more biti nevarno, saj flammutoxin deluje toksično le, če ga injiciramo v telo.
Ne morem se strinjati z ugotovitvijo "klavirja", da uživanje zimske panjevke (Flammulina velutipes) ne more biti nevarno.
V odgovoru sem podal nekaj referenčnih člankov. Več se jih lahko dobi, če v spletne iskalnike vpišete pojem flammutoxin.
Namen je bil opozoriti na toksično snov, ki povzroča hemolizo – razpad rdečih krvničk. Tudi nemški avtor enega od navedenih člankov s spletne strani http://tintling.at/fach/z_attacke.htm pri opisu zimske panjevke doda znak:
Flammulina velutipes [Samtfuß-Rübling] o
essbar (užitna)
o hämolytisch (povzroča hemolizo)
Na naši spletni strani, http://www.gobe.si/Gobe/FlammulinaVelutipes, je prav tako podano opozorilo:
UPORABNOST: glede na malo izbiro svežih gob v istem letnem času (mišljeno je pozimi), je dobra, vsestranska. Pretirano uživanje te gobe je škodljivo.
Zimsko panjevko, ki jo poznano tudi pod imeni enoki ali enokitake, umetno gojijo in torej ni strupena. Vendar opozorila o pretiranem uživanju niso odveč.
Ob tem bi opozoril še na članek o smrtni zastrupitvi s pogojno užitno gobo zelenkasto kolobarnico (Tricholome equestre), ki je na naši spletni strani http://www.gobe.si/Gobe/TricholomaEquestre. Pri uporabnosti piše:
UPORABNOST: pogojno užitna, surova je škodljiva, sicer pa ena izmed najokusnejših vrst, primerna za najrazličnejše jedi, ne pa presna v solati! Lahko pa je strupena, če jo zaužijemo v velikih količinah; glej Tricholoma equestre poisoning, http://www.hc-sc.gc.ca/ahc-asc/media/advisories-avis/_2001/2001_115bk-eng.php.
Do objave članka leta 2001 nobeden ni vedel, da je pretirano uživanje zelenkaste kolobarnice lahko smrtno nevarno. V čalnku bralec lahko zasledi kaj se smatra za pretirano uživanje:
...excessive quantities, about 500g of fresh mushrooms per person per meal over at least three days, were consumed.(pretirana količina je približno 500g svežih gob na osebo, ki obroke s takšno količino gob uživa vsaj tri dni)
in naprej kaj ni pretirano uživanje:
...limiting their consumption to no more than one small portion (about 100 grams uncooked weight) per week.(priporočljiva količina je 100g svežih gob enkrat tedensko)
Lep pozdrav,
Slavko
Domnevo o neškodljivosti uživanja zimske panjevke sem povzel iz enega znanstvenega članka, kot je tudi omenjeno. Prav mogoče je, da drugi strokovnjaki menijo drugače. Zdi se mi tudi, da ta druga plat teh prej docela užitnih in celo zdravilnih gob še ni dokončno raziskana, zato prihaja tudi do nekoliko nasprotujočih si trditev. Vendar se strinjam s tem: dokler nepreklicno ne potrdijo brezpogojne užitnosti neke gobe, se goba smatra in mora šteti za potencialno nevarno.
Mimogrede, avtor nemškega članka označi s simbolom, ki pomeni nevarnost hemolize med mnoštvom drugih gob tudi rdečkasto mušnico ali bisernico (Amanita rubescens), kar je seveda pravilno. Vendar pri nas velja trditev, da je surova bisernica precej strupena, dobro prekuhana ali pečena pa odlična užitna goba. Očitno nekaj podobnega ne velja za zimsko panjevko ali pač...?
Prekuhana zimska panjevka je okusna goba. O tem ni dvoma. Kar sem želel poudariti je količina zaužitih gob.
Pri zelenkasti kolobarnici so v članku iz leta 2001 omenili, da je pretirana količina 1,5 kg svežih gob v treh dneh. Nisem še zasledil članka, ki bi omenjal kolikšna je pretirana količina zimske panjevke.
Verjetno zimske panjevke v naravi ne nabirajo tako pogosto kot zelenkasto kolobarnico, ali pa kakšnih drugih vrst gob; denimo takšnih, pri katerih obstaja nevarnost hemolize.
Na pisanje "klavirja" sem se odzval zaradi tega, ker je omenjal veliko količino gob (2 kg) tedensko, ki jo je použil Čechlovsky F. in domnevno ozdravel.
Bralca bi lahko ta informacija navdihnila v razmišljanju, da je prav količina gob bila odločilna za ozdravitev in bi jih morda v želji za hitrejše okrevanje použil še večjo količino. Osebno sem prepričan, da temu ni tako. Zaradi tega se mi je zdelo pomembno predstaviti tudi drugo plat, namreč da je zimska panjevka v pretiranih količinah lahko nevarna.
Splošno pravilo pri uživanju gob je, da jih ne smemo jesti pretirano veliko. Tudi užitnih ne.
Lep pozdrav,
Slavko
Pozdravljeni!
To sta pa sliki današnje najdbe zimske panjevke.
Okoli 25 dag sem jih tudi nabral(na celotnem štoru jih raste kakšen kg)
in z užitkom pojedel.Njami ;D
(http://img171.imageshack.us/img171/3172/zimskapanjevkarg7.th.jpg) (http://img171.imageshack.us/my.php?image=zimskapanjevkarg7.jpg)(http://img246.imageshack.us/img246/7916/zimskapanjevka1wj4.th.jpg) (http://img246.imageshack.us/my.php?image=zimskapanjevka1wj4.jpg)
LP
Zimske panjevke še vedno rastejo! Te so pririle iz lubja vrb v eni ½šoderjami½ blizu Kidričevega. :)
(http://img27.imageshack.us/img27/9268/p2090281tb1.jpg) (http://img27.imageshack.us/my.php?image=p2090281tb1.jpg)
(http://img27.imageshack.us/img27/p2090281tb1.jpg/1/w800.png) (http://g.imageshack.us/img27/p2090281tb1.jpg/1/)
(http://img91.imageshack.us/img91/5350/p2090282hf6.jpg) (http://img91.imageshack.us/my.php?image=p2090282hf6.jpg)
(http://img91.imageshack.us/img91/p2090282hf6.jpg/1/w800.png) (http://g.imageshack.us/img91/p2090282hf6.jpg/1/)
In še da se malo pohvalim. Nekje, kjer gre dnevno vsaj 100 ljudi mimo, rastejo na vrbi ostrigarji najboljše sorte. V jeseni mi jih pogosto poberejo, na srečo pa ne vedo, da lahko zrasejo tudi v zimskih odjugah. Pred prejšnjim snegom so začeli rast in sem jih s težkim srcem pustil na štoru, da so dozoreli. Na mojo srečo so ostali tam, kjer so bili... ;D
(http://img134.imageshack.us/img134/1908/p2100283ng9.th.jpg) (http://img134.imageshack.us/my.php?image=p2100283ng9.jpg)
Lep pozdrav!
Čeprav pozno, so v teh dneh zrasle prve škrlatne čašice (Sarcoscypha coccinea), prelepe gobice s škrlatno rdečo notranjostjo, v gobjem kraljestvu prve znanilke konca zime in začetka pomladi.
Kako lepo je tudi, ko doma v enolončnici dobiš na žlico poleg cvetače ali ohrovta še kakšno škrlatno čašico, pa čeprav ima samo okus po juhi. ;)
Vrste gob, ki so rasle do zdaj, pa se počasi poslavljajo (bezgove uhljevke bodo seveda ostale) - tako je bilo najti le za vzorec zimskih panjevk.
(http://img140.imageshack.us/img140/9278/p2230324.jpg) (http://img140.imageshack.us/my.php?image=p2230324.jpg)
(http://img140.imageshack.us/img140/p2230324.jpg/1/w800.png) (http://g.imageshack.us/img140/p2230324.jpg/1/)
(http://img5.imageshack.us/img5/9247/p2230325.jpg) (http://img5.imageshack.us/my.php?image=p2230325.jpg)
(http://img5.imageshack.us/img5/p2230325.jpg/1/w800.png) (http://g.imageshack.us/img5/p2230325.jpg/1/)
Ker je še vedno relativno mrzlo, menim, da marčnic letos pred sredo marca ne bo. Ampak pustimo se presenetit!
Ja letos je huda zima. Spomnim se, da sem lansko leto pri nas na bolj prisojnih pobočjih že januarja slikal čašice, letos jih pa še ni. Tak čas pa sem lansko leto nabiral marčnice. Letos pa bo pomlad prišla z zamikom.
Zadnjič sem po dolgem času spet našel gobe, ki jih ne poznam.
Evo sliko za determinacijo:
(http://img100.imageshack.us/img100/3406/p2280335.jpg) (http://img100.imageshack.us/my.php?image=p2280335.jpg)
(http://img100.imageshack.us/img100/p2280335.jpg/1/w800.png) (http://g.imageshack.us/img100/p2280335.jpg/1/)
Pozdrav!
zimska čeladica
Glede na razmere in temperaturna nihanja in snežne padavine zadnjega tedna pa še malo nazaj...me nekaj zanima:
G. Slavko mi je pred časom na forumu pojasnil kako je z rastjo gob v pozno-jesenskih oz. zimskih pogojih;povedal je nekako takole:ko pade temperatura za dlje časa pod -4 stopinje se rast ustavi;ko pa temperatura spet naraste gobe pričnejo znova rasti(trosovke)...in me sedaj zanima,kako bo ta čudna zima(pred dvema dnevoma -21,pa cca 10cm snega;danes +13 tu na Goričkem,snega nikjer več,je pa drugje po SLO verjetno zelo podobno) vplivala na rast poznojesenskih in zimskih gob?
Se lahko pričakuje,da bodo poznojesenske gobe(npr. zimske kolobarnice) spet pričele rasTič
Bodo bolj rasle zimske gobe(panjevke)ali sploh ne?
Pa za marčevke,ki jih do sedaj še nisem nabiral...bi naj pričele rasti,ko sneg skopni;ali ni sedaj takih pogojev za rast marčevk,čeprav je koledarsko gledano daleč od rasti...hvala že vnaprej za odgovore na kopico vprašanj...
lp tdk
Zanimivo si bo ogledati kako je ta temperaturni šok vplival na rast gob.
Na določene vrste gob nizka temperatura nima tako močnega vpliva. Večinoma so to gobe, ki rastejo na drevesih, kot npr. bezgova uhljevka, zimska panjevka, različne vrste ostrigarjev... Mislim, da bi se take vrste gob lahko našle.
Če ste doma blizu gozda, lahko preverjate kako je ta temperaturni šok vplival na rast gob. Ocenjujem da je trajal toliko časa, da je zavrl rast gob kot so npr. zimske kolobarnice.
Marčna polževka ali marčnica še ne bo rasla prav kmalu. Pogoji zanjo so pravšnji šele proti koncu februarja, če bo ta mesec manj hladen in bolj vlažen. Naši gobarji beležijo prve najdbe marčnic v drugi polovici februarja.
Področje, kjer ste doma, je znano po rasti marčnic. Prepričan sem, da boste naslednje leto z velikim veseljem poslali na forum vaše prve slike marčnic. Te gobe so zelo okusne. Kljub temu jih nekateri jedo z zadržkom, saj imajo predvsem starejši primerki gob nekoliko penetranten vonj, ki ljudi spominja na urin. Pri kuhi se ta vonj razdiši.
Lep pozdrav,
Slavko
Slavko hvala za odgovor.
Upam,da bo kaj časa te dni da malo pogledam po gozdu;če uspem pritiv gozd seveda napišem kako in kaj.
Se pa res že veselim marčnic,ki jih še nisem nabiral,sem jih pa poskusil vložene in so res zelo okusne.
Tako sem letos prvič poskusil vložene meglenke,zimske kolobarnice in štorovke;res okusne gobe.
Nekoliko svojevrsten okus pa imajo vijolične kolesnice,meni so dobre;vloženih podvihanih kolesnic pa še nisem poskusil;moram pa povedati,da veliko vloženih gob razdelim sorodnikom,prijateljem...in odzivi so zelo dobri.
lp tdk
Ljudje, pojdite nabirat gobe! Zdaj je pravi čas, kdor ima rad zimske panjevke. Zrasli so novi mladi primerki pod snegom. Treba je samo vedeti, kje rastejo, nato pa le odgrebsti nekaj snega in spodaj je vse rumeno... In niti zmrznjene niso, ker so temperature povečini okoli ničle...
Kaj je zdaj, gobarji? Nič ne hodite po gobe? Jaz ne bi vzdržal, če bi ne šel... Zato vsak dan gledam na forum, pa nihče nič novega ne napiše... Sam pa sem prejšnjo nedeljo našel dobrega pol kilograma gob, tako da je bilo kar veselo...
Hm,če je pa zima...malo heca.
Sem bil v gozdu v soboto;ta vikend imam tudi v planu iti malo pogledat.
Torej v soboto sem prebil v gozdu dobro uro;nekaj cm snega,prava zimska idila,veliko sledi gozdnih zivali;skratka pravi uzitek.
Sel sem predvsem da bi nasel in spoznal zimske panjevke;nisem pa nasel nobene gobe.Na panjih sem sicer videl nekaj zelo bledo-rumeno-rjavih gobic,vendar glede na opis in slike zimskih panjevk je bilo to verjetno dalec od tega.Kot sem ze napisal imam namen ta podaljsani vikend skociti v gozd vsaj za kako uro,dve;je pa jutri napoved snezenje,tako,da bom videl kako bo...
lp tdk
p.s.klavir si nasel zimske panjevke?
aha,pa se nekaj...sem prebral,da ima Gobarsko drustvo Lisicka cez dva tedna obcni zbor...bi se vclanil v drustvo,ce seveda ni nekih ex-pogojev...
V gobarsko društvo se lahko včlani kdorkoli. Občni zbor bo v soboto, 20.2.2010 ob 14.00 uri, v domu ostarelih Danice Vogrinec na Pobrežju, Čufarjeva 9. Članarina je 12,00 EUR.
Lep pozdrav,
Slavko
Zadnjič sem našel predvsem zimske panjevke in nekaj malega bezgovih uhljevk. Enkrat po tem pa celo ostrigarje. Drugih gob, vrednih za uživanje, pa v tem času tako ni.
Mislim pa, da v klasičnem ½jesenskem½ gozdu na Goričkem panjevk in uhljevk ne bo, kvečjemu kakšen ostrigar, saj zimske panjevke v veliki večini rastejo na vrbah, le-te pa največkrat ob rekah. Sam tako najraje grem na kakšen sprehod k stari strugi Drave med Mariborom in Ptujem (v gozdu nisem bil že mesec in pol!), za vas, Prekmurce, pa je verjetno bližja reka Mura ali pa Raba z druge strani. Prav tako rasejo bezgove uhljevke le na bezgu, ki je seveda tudi pogost predstavnik drevesnih vrst v lokah. Tam so še ostrigarji, ki pa lahko zrasejo tudi na bukvah v gozdu.
Lep pozdrav
Ja zime bo počasi konec! ;D
Jaz sem zimske panjevke našel predvsem na golem brestu, črni jelši, velikem jesnu pa tudi na bukvi in na gabru. Je pa res, da očitno najraje uspevajo v vlažnih gozdovih ob potokih in rekah, kje uspevajo omenjene drevesne vrste. Se pa strinjam, da je najboljši habitat za panjevke združba topolov in vrb.
Lp
Glede na vse napisane izkusnje o zimskih panjevkah upam,da bom v kratkem sel pogledat k potoku Ledava in okoli Ledavskega jezera(od doma imam do potoka in jezera 5-10 min hoje)-veliko vrb,crnih jelš...;glede na danasnje zimske razmere upam,da bo jutri ali v ponedeljek boljse....mi pa seveda misli bezijo k marcevkam,ki jih se nisem nabiral;upam,da bo letos prvic.
lp tdk
Marčnice oziroma marčne polževke so zelo samosvoje gobe...
Sam jih nabiram že kar nekaj let in po mojih izkušnjah jih po hudih zimah, zlasti če zima traja še februarja, kot je to letos, žal ni ali pa jih zrase samo za vzorec. Tako je bilo na primer lani, ko smo imeli zelo mrzel januar, je pa letos temperaturno povprečje še nižje. Zato nisem najbolj optimističen (upam, da neupravičeno!) in se kot gobar niti ne veselim tako zelo konca zime, saj so vsaj zimske panjevke in bezgove uhljevke bolj ½ziher½ gobe od spomladanskih vrst. In pravilno pripravljene tudi precej okusne...
Zelo pesimisticna napoved sicer;mocno upam,da bo stanje cez nekaj tednov v realnosti drugacno.
Me pa to razmisljanje vodi do lanske nabirke jesenskih jurckov;na tem forumu pa se kje drugje zadovoljstvo,veselje,slike velikih kolicin jesenskih jurckov pakoraj vseh delih SLO....na Gorickem pa tema;kot sem ze napisal sem govoril z kar nekaj gobarji;ista pesem;kot bi iskal iglo v senu(no skoraj).
Jeseni ocitno jurcki na Gorickem niso rasli...razlog?jaz ga ne vem....
pa spet vprasanje o marcevkah:Vsaj pri nas so bile pred leti(pa starejsi ljudje pravijo isto)veliko bolj ostre zime,ki so trajale precej dlje,bile zasnezene od novembra do sredine marca,temperature pa tudi podobne letosnjim ali precej nizje(povprecje in ekstremi)....so takrat marcevke rasle in v kakih kolicinah?Vem spet relativni odgovori na vprasanje,me pa vseeno zanima?
lp tdk
p.s.Pa kot sem ze x-krat napisal,ni vse v kolicini nabranega;zadovoljstvo ob obisku in obcudovanju narave je pred vsem ostalim;vsaj zame je tako...pa ce sem na morju,v planinah...ali Gorickem gozdu!
Pogovori o količinah gob so vedno približni. Če bi poznali vse faktorje, ki vplivajo na rast gob, bi bili podobni napovedovalcem vremena.
Lahko pa povem, da so na Goričkem najboljša rastišča marčnih polževk (Hygrophorus marzuolus), kar jih poznam. Nekaj verjetno zaradi sestave gozda, saj rastejo gobe v simbiozi z drevesi, nekaj zaradi tal, predvsem pa zaradi relativno slabega poznavnja te vrste.
Navadno rastejo dva do tri tedne v letu. Glede na precej zasnežen februar, jih lahko pričakujemo marca, če bo seveda dovolj vlage, toplote in še....
Videl sem že ljudi, ki so prihajali iz gozda s polnimi košarami marčnic. Tako lahko sklepam, da jih je v času optimalne rasti veliko. Vendar jih je dokaj težko najti, saj so sivih barv. Tam, kjer jih še ni nihče pobiral, običajno rastejo v šopih.
Precej ljudi te gobe vlaga v kis, za sušenje niso primerne. Pri starejših primerkih je zaznati vonj, podoben urinu, ki ga marsikdo ne prenese. Ta vonj oslabi oz. izgine pri kuhanju.
Lep pozdrav,
Slavko
Slavko dober odgovor;eden od čarov nabiranja gob je ravno nepredvidljivost rasti in krajev najdišča.
Glede marcevk bo verjetno glede na razmere res potrebno počakat do marca in potem najti tisti pravi čas in jih nabrat. Na Goričkem osebno ne poznam gobarjev,ki bi marčevke nabirali;lani sem bil na obisku pri znancu,kjer sem jih poskusil vložene v kisu;zelo okusne;edini ki ga poznam,da nabira marčevke.
Občutek imam,da je na Goričkem velika večina gobarjev;ne vem,kako naj jih imenujem.....ki nabirajo jurčke,lisičke,morda marele...in potem se spekter konča.Tudi sam sem bil do lani med njimi;pa sem potem predvsem s pomočjo te spletne strani,foruma in pomoči determinatorjev in ostalih poznavalcev število vrst nabiranja povečal.
In upam,da bodo letos prvič med novostmi tudi marčevke.....čeprav jih bo kot pravi g.Slavko zaradi sive barve težko najti,upam,da bo....sicer pa je precej vrst gob zaradi barvne podobnosti z okoljem,kjer rastejo težko opaziti.
lp tdk
pozdravljeni.
Malo brskam po forumu in sem se kar tu ustavil. Tud jaz se bom šel včlanin k društvu.
Zanima pa me tema na marčnice. Ne poznam teh gob ampak me zanima kaj to niso one gobice(smrčki,mavrahi )te poznam. So zelo okusne vedno, ko gdo omenja marčnice mislim da so to te gobice.
Zdaj pa prosim za pomoč da,bom si na jasnem.
Lep pozdrav.
Če se želite včlaniti, pridite 20.2. ob 14.00 uri v Dom Danice Vogrinec, kjer bo občni zbor. Za natančnejšo napotitev vprašajte receptorja na vhodu v dom. Kot veste je članarina 12,00 EUR, dodatno pa še 2,00 EUR za novo člansko izkaznico.
Marčne polževke (Hygrophorus marzuolus) ali po domače marčnice, niso tiste gobice, ki jih poznate (Smrčki, mavrahi). Rastejo pred njimi. Na naši spletni strani imamo kar dober opis teh gob, http://www.gobe.si/Gobe/HygrophorusMarzuolus. Kot vidite na sliki, imajo gobe pod klobukom lističe. Največji primerki so takšni kot npr. golobice, se pravi tudi do 10 cm premera imajo. Sploh so marčnice praktično največje rastoče gobe v tem delu leta.
Na ekskurziji vsako leto najdemo kak vzorec, včasih pa se komu posreči tudi večja najdba.
Lep pozdrav,
Slavko
Spet se bom vrnil k naslovni temi tega razdelka...
---
Skrajno nenavadno je, se strinjam, iti iskat gobe ob močnem sneženju skozi ponekod že precej čez kolena globoko snežno odejo. Pa tudi, če je to v tako opevanem krajinskem parku Šturmovci, malo naprej od Ptuja oziroma takoj za Ptujskim jezerom. In če moraš iz povsem nedoumljivih razlogov iti na pot povsem sam, saj nekako nihče noče zraven, se tudi to izkaže kot dovolj premišljena odločitev. In ko prideš tja, se zdi, da so vsi drugi imeli prav, ko niso našli enega razloga, da bi šli na izlet. Povsem zimska krajina ne daje dobrih obetov pri iskanju takšne zimske hrane, a treba je vztrajati.
(http://img694.imageshack.us/img694/9544/p2110043.jpg) (http://img694.imageshack.us/i/p2110043.jpg/)
(Vse slike so bile posnete 11.2.2010)
A zdi se, da je tokrat vse upanje zaman. Na začetku vidim nekaj lesnih vrst gob, nato pa dreves ne zajeda prav noben gobji zajedalec več. In ko že hodim po vzporedni poti nazaj, bližje reki - tako da napravim krog, še vedno ni ničesar. Da, prav zares ničesar...
A treba se je le obrniti. Pogledati v kakšno drevesno duplino, saj tam mraz ne pritiska tako zelo. Še enkrat napeti oči in... da, tako je... prve gobice so tu. Ni jih še veliko, a to pomeni, da jih je lahko le še več.
(http://img710.imageshack.us/img710/5531/p2110039.jpg) (http://img710.imageshack.us/i/p2110039.jpg/)
(Zimske panjevke, Flammulina velutipes)
Ni bilo treba več dolgo čakati. Težko je bilo le najti rastišče. Tako so se bogati panji kar vrstili, ta je imel na sebi morda nekaj deset gobic, ki so premražene kukale iz razpok, drugi pa kar kakšnih sto, ki so se zajedle v še živo drevo in ga zagotovo obsodile na morda še oddaljeno, a zanesljivo smrt. A tako je pač v naravi, bolje je, če tega ne jemljemo skozi človeško perspektivo...
(http://img237.imageshack.us/img237/1973/p2110036.jpg) (http://img237.imageshack.us/i/p2110036.jpg/)
In potem? Nič več, vse do povratka k hidroelektrarni in vožnji domov. Nato pa le še začudenje onih, ki niso želeli zraven. No, pa drugič...
Hvala za odgovor glede marčovk
.Imam pa še eno vprašanje glede včlanitve v društvo, ker bom takrat vrjetno delal bi vprašal če me mogoče lahko punca prijavi. Kako j s tem.
Lep pozdrav
Martin
Lahko pride tudi dekle in vas prijavi. Blagajničarka potrebuje naslednje podatke:
- ime in priimek,
- datum rojstva,
- naslov.
Naj ima vaše dekle s seboj dokument, da lahko izkaže vaše podatke. Seveda se lahko včlani tudi ona, če želi.
Lep pozdrav,
Slavko
Pozdrav,
zahvaljujem se za odgovor. Zanima me, kakšne prednosti imam kot član društva??
Lp,
Martin
Član društva lahko:
- sodeluje pri vseh gobarskih ekskurzijah. Po vsaki ekskurziji je predavanje o gobah in tako se člani skozi vse leto izobražujejo o gobah, ki rastejo v tistem obdobju,
- član društva se lahko sistematično izobražuje in svoje znanje izpopolni z nazivom determinator svetovalec, ki ga zagovarja pred komisijo Mikološke zveze Slovenije,
- član z opravljenim izpitom postane zunanji sodelavec Gozdarskega inštituta Slovenije in prejme programsko opremo Boletus Informaticus, s katero popisuje gobe,
- če si član pridobi strokovni naziv determinator svetovalec, lahko samostojno vodi ekskurzije in druge javne prireditve, kot npr. razstave gob, vodi predavanja o gobah v šolah in drugod,
- sodeluje pri projektih društva itd.
Član društva lahko torej v strokovnem delu izjemno napreduje in postane strokovnjak o poznavanju gob. To je ena od bistvenih prednosti pred nečlani.
Če pa je član društva pasiven, potem je razlika med članom in nečlanom skoraj neopazna.
Lep pozdrav,
Slavko
pozdrav
G.Slavko Lepa hvala za odgovor. Ja kar zanimivo kajti gobarim že od otroštva, a poznam le določene vrste gob. Mislim da je tu pri društvu najbolša priložnost,da svoje poznavanje gob razširim.
lep pozdrav vsem gobarjem .
Pozdravljeni!
Glede na to,da sneg zelo kopni(sem danes gledal juzne in zahodne predele gozdov pri nas) bodo verjetno kmalu rasle marcevke....konec tedna imam namen iti v gozd pogledat...me zanima,je ze kdo hodil po gozdu in nasel marcevke?
lp tdk
p.s.Sem pa imel resen namen priti na Obcni zbor Gobarskega drustva Lisicka in se vclanit v drustvo;je bilo pa v soboto pri nas tole....http://www.goricko.net/article.php?story=2010022216230945
Pozdrav
Tud jaz komaj cakam,da se bo sneg stopil in bodo prve gobice pokukale na plano.
No jaz sem se šel včlanit v lisičko in se tud prijavil na poznavanje gob za determinatorja .V glavnem bilo je ok spoznal sem tud G.Slavkeja in ze komaj cakam da gremo skupaj gobarit. Je pa res, da v društvu vsaj po mojih občutkih primankuje mlajših članov no škoda, tdk da nisi prišel.
lep pozdrav
Martin
Zdravo Martin,
veseli me da si se odločil poglobiti znanje. Prepričan sem, da boš čudovit svet gljiv zaznaval malo drugače. Dela v našem društvu ne bo zmanjkalo, projektov bo več, mlada moč bo še kako dobrodošla. Se vidimo na spomladanskem gobarjenju v marcu.
lp
Bojan
Danes popoldne sem za eno uro malo pogledal po gozdu;snega ni skoraj nikjer vec;juzne in zahodne lege so v gozdu suhe(listje);spodaj je kar fajn vlazno.
Za marcevke je verjetno se malo prerano;bo treba iti cez nekaj ponovno malo pogledat...je pa sprehod v gozdu tako kot vedno pravi uzitek.
lp tdk
p.s.Me veseli,da se gobarji vclanjujete v GD Lisicka;sem imel namen priti na obcni zbor in se vclaniti v drustvo...kolikor je meni znano mora nove clane potrditi obcni zbor drustva;vecina drustev ima tako napisano v statutu;zelim pa se poleg Martina najde se vec takih in gredo preko izobrazavanj do odlicnih poznavalcev gob,t.j. determinatorjev.Sam imam osebno veliko ostalih stvari,tako da mi verjetno pot do determinatorja gob ne bi uspela zaradi pomanjkanja casa.
Je mozno clanstvo v GD Lisicka tudi brez potrditve Obcnega zbora?
Sicer sem kar precej off-topic od teme Zimske gobe,nisem pa zaradi tega zelel odpirati nove teme.
Zdravo,
seveda se je možno včlaniti brez kakršne oli privolitve. Saj je seveda vse na prostovoljni bazi, birokrati pa tudi nismo. Vabljen torej brezpogojno ;D. Glede časa pa vsak ve kako je z njim. Imel sem enake probleme. a želja po znanju je dosegla, da sem si ga vzel toliko, kolikor je le bilo mogoče. S pomočjo članov našega društva, katerega internetno stran sem pred dobrima dvema letoma našel na spletu, sem lani septembra opravil zahteven izpit za determinatorja. Prav zaradi pomanjkanja časa (družina, majhna Tinka, služba, izredni študij...)je bil izpit zahteven, kajti z bolj poglobljenim pridobivanjem znanja(beri: študiranjem) mikologije, bi bila preizkušnja teoretičnega in praktičnega dela našega hobyja prav zabavna. No in tako sem zdaj determinator. To mi je le vspodbuda za nadaljno poglobljeno učenje dela ekosistema, ki je zelo malo znan in prev zaradi tega zame tako zanimiv. Zavedaj se, da smo člani društva pripravljeni pomagati vsakemu, ki si to seveda želi. Pomoč moraš le poiskati. Verjamem, da ti bo to tudi uspelo.
Lep pozdrav
Bojan
No, sedaj sem pa tudi jaz našla nekaj čisto svežega na enem drevesu. Upam, da se bo dalo kaj razpoznati. Drugega v gozdu ne najdem nič, razen sledi kakšne živali. Lep pozdrav, Janja
V tem času ni prav veliko gob. Na drevesih še največ. Na slikah je zelo verjetno zvijugana drhtavka (Tremella encephala), neužitna.
Lep pozdrav,
Slavko
Pozdrav
Tud mene veseli, da sem zdaj član kajti društvo je res super. In mislim, da je lahko Še bolše prepoznavneše, če bomo vsi nekaj k temu prispevali. Kajti zanimajo me ne sam gobe ampak še bol njihova rastišča, ki so bistvo da gobe sploh rastejo. Poznam veliko rastišč kjer so včasih noro rastile gobe med njimi (kozjenogi mesnatovci ) a je danes slika zaskrblajoč. Kajti tam skoraj, da gob ni več ampak tam so zdaj uničena rastišča od prekomernega podiranja dreves, ter kar je čisto nelogično kjer sem prej našel gobo zdaj najdem smeti(konzerve,flaše gume................)
Zato še enkrat opozarjam kot sem že na temi( sneg). Gobe ne rastejo na smetiščih ampak v zdravih,čistih gozdovih. Zato se vsi zamislite ko v gozdu popijete pijačo ali kaj pojeste, da boste odpadke odnesli domov. ???
Tole je moje današnje kosilo. Jedla sem kot zimske panjevke. Upam, da ni pomote.
Lep pozdrav, Janja
Ste pa kar pogumna, Janja, da tako na slepo preizkušate gobe.
Res je, da je vaše kosilo sestavljeno iz zimskih panjevk (Flammulina velutipes), ki še zmeraj veselo rastejo po drevesih. Nekako logično se zdi, da sedaj druge gobe ne rastejo in je zelo verjetno, da do zamenjave ne more priti.
Toda ko raste več vrst gob, so zamenjave verjetnejše in včasih tudi usodne. Zato vam svetujem, da ste v bodoče manj pogumna in bolj previdna.
Lep pozdrav,
Slavko
Gospod Slavko!
Da ne bo izgledalo, da kar na slepo vse pojem, kar najdem. S temi panjevkami se ukvarjam že kar dober mesec. Pregledujem vse knjige in posvečam veliko pozornost tudi gobam, ki so opisane kot take, s katerimi jo lahko zamenjamo.
Tukaj je bila taka obrobljena čeladica, za katero vem, da je smrtno strupena, vendar so imele moje gobice vse značilnosti zimske panjevke. Nažlebkana obroba, lepljiv klobuček, mesnati lističi, počrnel žametast bet itd... .
Vse to sedaj pišem zaradi obiskovalcev in članov foruma, da ne bi res kdo mislil, da je z gobami tako enostavno. Sem zeloooooooo previdna. Najprej raziščem do potankosti vsaj tri knjige v katerih so opisane gobe, s katerimi ta pravo lahko zamenjamo, potem pa odidem v gozd.
Pa še nekaj. Včeraj sem imela napisan tudi malo daljši sestavek, potem pa se mi je ob nalaganju slik vse skupaj podrlo in sem nato na brzino napisala samo dva stavka in zaključila.
Hvala za opozorilo. V prihodnje bom še bolj previdna.
Lep pozdrav, Janja
Veseli me, da ste razumeli namen opozorila.
Samo en predlog: od junija do septembra imamo vsak ponedeljek ob 18.00 uri mikroskopiranje (tam smo vsaj dve uri) v ulici heroja Zidanška 13 v Mariboru. Če vas bo v tistem času kaj žulilo, lahko pridete na mikroskopiranje in vam bomo pomagali pri določitvi gobe.
Lep pozdrav,
Slavko
Pa smo jo dočakali. Pomlad namreč. Še čisto malo in meteorološka pomlad bo tu...
Še v sredo pa je bilo čisto drugače: v odjugi, ko se je talil sneg, so še zadnjič obsežno pognale zimske panjevke, to ste opazili tudi nekateri drugi, kar me zelo veseli. - Za zanimivost naj zapišem, da so bili tedaj prvič v tej zimi izpolnjeni pogoji za rast "gojenih" panjevk na mojem domačem hlodu - toliko jih ni še nikoli zraslo.
(http://img35.imageshack.us/img35/2167/p2230044.th.jpg) (http://img35.imageshack.us/i/p2230044.jpg/)
Za konec pa smo danes šli k brodu na Muri v Vučji vasi pogledat, kaj je še ostalo od letošnje zime. Izkazalo se je, da ne kaj dosti. Logi ob reki so bili popolnoma prekriti s preprogami zvončkov, vmes je rasel kak teloh vrste z zelenimi cvetovi (ki ga je škoda utrgati, saj celo v vodi takoj propade), polno pa je bilo že tudi majhnih poganjkov čemaža. Tako smo nabrali šopek zvončkov, vrečko čemaža in nato pogledali še, če je kaj gob. Kljub močnemu vetru, ki hitro izsuši podlago, so bile. Na preštevilnih bezgih je bilo najti za dobro pest suhih bezgovih uhljevk, ki so pri namakanju popile skoraj tričetrt litra vode ter se napihnile do nepredvidenih razsežnosti. - Tam so precej pogoste še škrlatne čašice, zato je bilo na zakopanih trhlih vejah najti tudi precej teh. Za zimske panjevke je pa že pretoplo, sicer pa tam tako praviloma ne rasejo, saj jim drevesna sestava loke ni preveč po godu, manjkajo namreč vrbe. Kakorkoli, za konec februarja se nad bero ni za pritoževati.
Čisto za konec naj (bolj za naslednjo zimo) posredujem še povezavo do recepta, ki ga zelo radi delamo z zimskimi gobami:
http://www.gobenabovskem.si/recepti.php?recept=31&slika=slika1&pozicija=31#31
Čeprav v receptu piše, da naj bi uporabili zimske panjevke in bezgove uhljevke, lahko izberemo tudi le ene ali druge ter dodamo še kakšnega bukovega ostrigarja, če ga slučajno najdemo. Temu lahko pridamo še škrlatne čašice za dekoracijo (in v tem primeru rdečo papriko zamenjamo z rumeno za čimvečjo barvno kombinacijo).
(http://img33.imageshack.us/img33/4955/p2250049.th.jpg) (http://img33.imageshack.us/i/p2250049.jpg/)
Tako. Bodi dovolj. Drug teden grem tudi jaz pogledat za marčnicami v Dupleške gozdove, vendar imam bolj slab občutek, saj sem že pisal, zakaj je tako. Sicer pa predlagam, da to temo do druge zime počasi zaključimo in odpremo novo za spomladanske vrste gob.
Lep pozdrav
Danasnji dopoldan sem med drugim izkoristil za debelo uro prijeten sprehod po gozdu;pihalo je kar fajn,sem pa sicer s pesimizmom iskal marcevke;jih ni,vsaj tu pri nas na Gorickem jih nisem nasel,pa tudi nobenih ostalih vrst gob ni za videt....in glede na vremensko napoved za prihodnje dni(v sredo bi naj spet snezilo;obilno sicer predvsem v osrednji in JV Slo) pa nizke temperature ponoci,veter...sem ze tako nestrpen glede gob,predvsem marcevk;sicer malo heca,me pa zanima oz.predvidevam,da omenjene razmere niso nic kaj prijetne za marcevke ter seveda ostale vrste gob,ki bi se naj kmalu pricele prebujati...sicer pa bodo obiski gozda sledili ne glede na vremenske razmere.Pa ceprav povedano ze x-tic:Obisk gozda je uzitek ne glede na bero gob.
lp tdk
p.s.Aha,prvic pisem na forum kot clan GD Lisicka.kar me iskreno veseli!!
Dobrodošel med nami
lp
Bojan
Obnavljam...
Letošnji novi člani foruma (in seveda vsi ostali) si lahko (ponovno) ogledate naslovni članek tega sestavka, ki sem ga napisal že pred kar nekaj časa, a postane vsako zimo znova aktualen.
Mimogrede, včeraj sem našel eno košaro gob teh vrst - čeprav je tudi pri nas v Mariboru snega vsaj 20 cm...
Pa prijetno branje.
P.S.: Če bo kdo od vas, aktivnih članov foruma, fotografiral lepote zimske narave, lahko skupaj ustvarimo tudi kakšno fotogalerijo na tej strani. Gobe pod snegom je vedno zanimivo videti...
lp
A bi se lahko reklo, da je ta otoplitev po nekaj res mrzlih dnevih idealni pogoj za rast zimske panjevke ?
Namrec, mika me, da bi morda sel malo pogledat za gobo za katero se pred kaksnim letom sploh nisem slisal ;)
Vsekakor.
Tudi sam mislim, da bo ta otoplitev pripomogla k bujnejši rasti tako zimske panjevke kot tudi ostalih vrst zimskih gob. Je pa treba vedeti, da lahko najdemo in nabiramo (zmrznjene) zimske gobe tudi takrat, ko je več stopinj pod ničlo, saj ostanejo vitalni deli nepoškodovani in tako tudi primerni za uživanje (kar pa ne bi mogli reči za jesenske vrste gob, če jih ujame mraz). Tudi mladi primerki zimske panjevke, ki so bili v tem obdobju zamrznjeni, bodo sedaj rasli dalje.
želim veliko uspeha!
lp
Panjevke ob Ledavskem jezeru...
(http://img211.imageshack.us/img211/7440/p7080002.jpg) (http://img211.imageshack.us/i/p7080002.jpg/)
V razvedrilo pošiljam nekaj lepih slik zimskih panjevk, ki sem jih našel včeraj na bogatem rastišču ob Muri v Avstriji...
(http://img707.imageshack.us/img707/4473/p7220002.jpg) (http://img707.imageshack.us/i/p7220002.jpg/)
(http://img408.imageshack.us/img408/8715/p7220007v.jpg) (http://img408.imageshack.us/i/p7220007v.jpg/)
(http://img190.imageshack.us/img190/3953/p7220005c.th.jpg) (http://img190.imageshack.us/i/p7220005c.jpg/)
(http://img691.imageshack.us/img691/8320/p7220006.th.jpg) (http://img691.imageshack.us/i/p7220006.jpg/)
(http://img688.imageshack.us/img688/5856/p7220008g.th.jpg) (http://img688.imageshack.us/i/p7220008g.jpg/)
(http://img146.imageshack.us/img146/964/p7230010.th.jpg) (http://img146.imageshack.us/i/p7230010.jpg/)
(http://img573.imageshack.us/img573/3327/p7230014.jpg) (http://img573.imageshack.us/i/p7230014.jpg/)
Tako približno zgleda najpriljubljenejši recept z zimskimi panjevkami Japoncev, ali kakor jim oni rečejo, enokitake... Spečemo jih še v pečici - nekoliko sladka aroma gob se imenitno prekriva z okusom slanine. Mmm...
CitatSlavko pozdravljen,
po dolgem času sem šel preverit na lokacijo zimskega gobarjenja, če je kaj svežega, pa nisem nič našel, razen enih majhnih gobic...
Kragulj, zimskih panjevk je trenutno zelo veliko, me kar čudi, da jih v Loki ni bilo. Mislim, da pravzaprav so, samo skrite v kakšnih kotičkih. Želim več sreče prihodnjič...
Sam sem jih v nedeljo šel iskat na eno lokacijo pri Staršah, našel sem jih eno košarico, tako da jih bo dovolj za kar nekaj časa. Še nekaj slik...
(http://img197.imageshack.us/img197/8339/p7260018.jpg) (http://img197.imageshack.us/i/p7260018.jpg/)
(http://img502.imageshack.us/img502/94/p7250015.jpg) (http://img502.imageshack.us/i/p7250015.jpg/)
(http://img341.imageshack.us/img341/8853/p1010038im.jpg) (http://img341.imageshack.us/i/p1010038im.jpg/)
(http://img130.imageshack.us/img130/6127/p7260033.jpg) (http://img130.imageshack.us/i/p7260033.jpg/)
Pozdravljen,
res je, da sem bil pozen in sem bil na terenu samo kakšno uro, bom poskusil še na enem drugem terenu...
lp,
Ivan
Pozdravljeni!
Sicer malo off topic...pa vseeno.
Glede na te (ne)zimske razmere me zanima,ali je kdo že šel pogledat za marčevkami?Sicer je koledarsko še prezgodaj;vremenski pogoji pa bi že skoraj lahko bili primerni za začetek rasti marčevk...ali?
lp tdk
Marčnic po moje pred koncem februarja ne bo - četudi bovreme takšno kot sedaj. To je namreč najzgodnejši termin, ko smo jih uspeli najti.
Seveda vremenske razmere vplivajo na rast gob, ampak po mojem mnenju tako hitro žal ne gre...
Lep pozdrav,
Slavko
V bližnjem logu sem opazil kar nekaj bezgovih uhljevk,pa bi prosil za kak dober recept za pripravo le teh.Zanima me tudi priprava teg gob za zdravilne namene.
Lep pozdrav!
Bezgova uhljevka (Auricularia aurica - judae) je lesna goba, ki je pri nas sorazmerno pogosta. Najpogosteje raste na starih črnih bezgih, lahko pa jo najdemo tudi na drugem lesu. Je ena od zdravih sestavin mnogih kitajskih juh. Zato bi vam priporočal, da najdete recept za kitajsko kislo sladko juho, kamor se mi zdi da bezgove uhljevke še najbolj pašejo. Če so gobe posušene, jih predhodno namočite v vodi, da postanejo bolj mehke. Šele nato jih uporabite za kuho. Bezgova uhljevka nima nekega posebno intenzivnega okusa, zato je običajna v jedeh z močnejšo aromo.
V zdravilne namene bezgovo uhljevko na Kitajskem uporabljajo proti bolečinam, za ustavitev čezmernih krvavitev, zdravljenje hemoroidov, kot želodčni tonik, zdravilo proti virusom in proti strjevanju krvi, za spodbujanje iztrebljanja, kot pomoč za znižanje visokih lipidov (holesterola in trigliceridov) v krvi, proti draženju v žrelu in za celjenje ran. Predlagam, da skuhate čaj in vanj vržete nekaj bezgovih uhljevk. Ko povreje, odstavite z ognja in pustite stati okoli 10 minut, da se izlužijo sestavine.
Lep pozdrav,
Slavko
Na tej strani sem že pred časom zapisal nekaj receptov za pripravo takšnih vrst gob...
lp
http://www.gobe.si/forum/index.php/topic,231.msg1549.html#msg1549
halo,
čisto slučajno smo pri sprehodu ob našem ribniku naletel na bezgove uhljevke. nekaj smo jih nabrali in jih naredili po receptu, ki ga je napisal klavir
http://www.gobe.si/forum/index.php/topic,231.msg1549.html#msg1549
- BEZGOVE UHLJEVKE V KREMNI OMAKI
naredili smo približno tako kot po receptu in omaka je bila resnično izvrstna. le bezgove uhljevke so nekoliko bolj žilave in jih moraš malo bolj žvečit v ustih, drugače pa je goba zelo dobra.
lp
robert m.
Po (pre)toplem obdobju prejšnjih dveh tednov za februar se je nazadnje le ponovno ohladilo na primerno temperaturo za ta letni čas. Ker smo imeli v prejšnjih dnevih tudi nekoliko dežja oziroma snega, sem šel po kar dolgem času spet pogledat, ali je kaj zimskih panjevk. - Ker sem tako moral v Ljubljano, sem jih iskal ob Gradaščici in na podobnih močvirskih terenih med pošto in Murglami. - Rezultat je bil pol košarice lepih, mladih, na novo zraslih panjevk. Čisto dovolj...
(http://img560.imageshack.us/img560/4610/p1010012w.jpg) (http://img560.imageshack.us/i/p1010012w.jpg/)
Mimogrede, če bi se kdo iz Ljubljane želel v živo seznaniti s temi gobami, ki so zelo okusne in rastejo v času, ko drugih gob praktično ni, jih lahko do prve otoplitve vidi na eni od vrb na desnem bregu Ljubljanice med Šuštarskim in lesenim mostom; če se prav spomnim, nasproti lokala z okostnjaki. Tam jih opazujem, kako rastejo, leto za letom; že iz časa mojih študentskih let in bodo rasle tako dolgo, dokler bo tista vrba stala. - Odsvetujem pa njihovo nabiranje na tistem mestu, ker so gotovo "označene" že od kakšne desetine psov... :)
Hvala Ivan! Tole v Lj si bom pa z veseljem ogledal in poslikal :)
Leto je spet naokoli (kako hitro!) zato zopet obnavljam to stran... (glej naslovno temo na prvi strani "zimskih gob").
Želel sem naložiti tudi nekaj novih slik in dodati nekaj besedila še o nekaterih zanimivostih v povezavi z gobami v tem letnem času, a žal ne gre, saj naslovne teme ne morem spreminjati. Do zdaj sem lahko svoje odgovore vedno spreminjal in kaj novega dodajal, kar je bilo dobro, zdaj pa, menda zaradi nekega odpadnika foruma, ki je izbrisal cèlo zelo popularno temo, ker se jo je pač sam naveličal, izgine ikonica za "spremeni" že v zelo kratkem času... Škoda. Tako da se boste morali žal zadovoljiti s starim besedilom in slikami...
Lep pozdrav,
Ivan
Determinatorji GD Lisička odpiramo fotogalerijo gob, ki jih boste poslikali do konca zime. Lahko so kakršnekoli vrste, tudi lesne, karkoli pač. Zaželjene so fotografije, ki imajo tudi estetski učinek. Če vrste ne poznate, jih bomo določili. Veselilo nas bo, če se bo ideja prijela tudi med ostalimi uporabniki foruma...
Za začetek lepim eno svojo bolj uspelo fotografijo zimske panjevke (Flammulina velutipes). Najdišče je Stražun, 14. 12. 2011.
lp
(http://img807.imageshack.us/img807/797/pc140010.jpg) (http://imageshack.us/photo/my-images/807/pc140010.jpg/)
Uploaded with ImageShack.us (http://imageshack.us)
Nekaj današnjih primerkov.
lp,
Ivan
Zimske panjevke v ledu... Ljubljana, 23. 12. 2011
(http://img4.imageshack.us/img4/7103/pc230001k.jpg) (http://imageshack.us/photo/my-images/4/pc230001k.jpg/)
Uploaded with ImageShack.us (http://imageshack.us)
(http://img689.imageshack.us/img689/452/pc230002.jpg) (http://imageshack.us/photo/my-images/689/pc230002.jpg/)
Bukovi ostrigarji za Dedka Mraza... Maribor, 25. 12. 2011
(http://img689.imageshack.us/img689/4273/pc250005.jpg) (http://imageshack.us/photo/my-images/689/pc250005.jpg/)
Uploaded with ImageShack.us (http://imageshack.us)
(http://img191.imageshack.us/img191/4444/pc250010.jpg) (http://imageshack.us/photo/my-images/191/pc250010.jpg/)
Uploaded with ImageShack.us (http://imageshack.us)
Flammulina velutipes, Zlatoličje, 31. 12. 2011
(http://img100.imageshack.us/img100/982/pc310007.jpg) (http://imageshack.us/photo/my-images/100/pc310007.jpg/)
Uploaded with ImageShack.us (http://imageshack.us)
Zlatoličje, 23.12.2011
1. Zimska panjevka (Flammulina velutipes)
(http://img836.imageshack.us/img836/6296/krneki175.th.jpg) (http://imageshack.us/photo/my-images/836/krneki175.jpg/)
2. Vrbov plutač (Phellinus igniarius)
(http://img33.imageshack.us/img33/3573/krneki171.th.jpg) (http://imageshack.us/photo/my-images/33/krneki171.jpg/)
lp, Luka
Zopet aktualno - glej osnovno temo na prvi strani. Za vse, ki jih zanima opis in možnosti tipičnega zimskega gobarjenja...
lp