Teme

Opazil da nabiralci gob pobirajo vse,bi jih bilo dobro infomirati...

Zasledil da g.matevz koncilija pise ,da ta goba kriva za smrt treh ljudi.a je to res?

Za izvlecek se splaca uporabiti velike tintnice in tudi prevelike gobane,ce so le brez mrcesa in so zdravi.
Vsako kvarjenje pa lahko povzroci,da bo izvlecek pozneje  zavrel.
Okus izvlecka se v hladilniku v dobrem zaprtem kozarcu ali steklenici ohrani do treh mesecev.
Z izvleckom pozivimo in obogatimo zimske juhe,mesne omake in jedi iz divjacine.

Recept

500g. Grobo narezanih gob....po zelji od jurckov,marel,turkov,maslenk,lijastih lisic,kukmakov,trobent itd
300ml.  Vode
200ml.  Rdecega vina
60  ml. Sojine omake,temne
5 ml soli
1 vejica timijana

Vse sestavine damo v veliko kozico iz nerjavecega jekla.
Zavremo in odkrito kuhajmo 45 minut

Gobe precedimo in skozi plasticno sito izstisnemo iz njih cim vec tekocine.
Izvlecek prelijemo nazaj v kozico,zavremo in pokuhajmo na polovico.

Pred prelitjem izvlecka v kozarec ali steklenico ,tetermicno obdelamo najbolje kr potopiti steklovino v krop.
V kozarec ali steklenico  nalijemo izvlecek,zapremo in pustimo da se ohladi
Hladen shranek opremimo z napisom in spravimo v hladilnik.
Gobji izvlecek lahko tudi  zamrznemo v posodici za ledene kocke

Prepisano iz recepta,samanta ,upam da ti bo prav prislo

Težko bi našli narod v svetu, ki bi bil tako nor na gobe, kot smo Slovenci. Lastniki gozdov pravijo: Dovolj! Spremeniti je treba zakon o gozdovih in uvesti plačljive dovolilnice za gobarjenje.
Čigave bodo gobe?
Če čez leto velja, da smo Slovenci narod gasilcev, se na jesen to spremeni; takrat postanemo narod gobarjev. Tačas potekajo invazije na Pokljuki, Pohorju, Goričkem, v dolenjskih gozdovih ..., a najboljše, pravijo, šele prihaja. To je takrat, ko je skorajda sleherni prebivalec te dežele za rezervno bisago pripravljen sleči majico, hlače in še kak kos spodnjega perila povrhu, če je košara do vrha polna, jurjev pa kar ni konca. Vsajeno nam je v gene, je prepričan eden od naših sogovornikov, Slavko Šerod iz gobarskega društva Lisička. "Slovenci postanemo evforični, ko začnejo rasti gobe. Pred leti sem v polharskem muzeju na snežniškem gradu videl stare slike, na katerih je prikazano sušenje gob. Seveda, gospoda je lovila veliko divjad, kmetu je milostno dovolila polharjenje in nabiranje gob. Z njimi so si popestrili enolične jedilnike in zato ni čudno, da smo od nekdaj poznavalci gob; očitno se je ta gen samo še krepil vse do današnjih dni. Težko bi našli narod v svetu, ki bi bil tako nor na gobe, kot smo Slovenci."

Prihaja pa očitno tudi čas, ko gozdovi ne bodo več tako samoumevno "naši". Zakon o gozdovih v svojem 5. členu nalaga lastnikom, da morajo "dopustiti v svojem gozdu prost dostop, razen za primere pridobitne turistične oziroma pridobitne rekreativne dejavnosti; dopustiti v svojem gozdu čebelarjenje ter lov in rekreativno nabiranje plodov, zelnatih rastlin, gob in prosto živečih živali v skladu s predpisi". Vsako gobarsko jesen se med lastniki gozdov in gobarji začnejo vojne, ki so na srečo vroče predvsem na spletnih forumih, žrtve gverilskih pohodov so kakšne prerezane avtomobilske gume. In kakšen gozd, ki, "oplemeniten" s pločevinkami, polomljenim mladjem in zbrcanimi gobami, govori o tem, da se da tudi gobarje deliti na užitne in neužitne. Potem gob ni več in vroča kri se na vseh straneh ohladi.


KGZS: Plačljivo gobarjenje

Letos očitno ne bo tako. Po tem, ko je finančno ministrstvo sklenilo, da v paket obdavčitev nepremičnin vključi tudi gozdove, je njihovim lastnikom prekipelo: Mi naj plačujemo davke, tržna dobrobit gozda - razen lesa, seveda - pa naj ostane javnosti!?

Predsednik Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije (KGZS) Cveto Zupančič nam je povedal: "Predlog zakona o davku na nepremičnine gre ta mesec v vladno obravnavo. KGZS bo predlagala spremembo 5. člena zakona o gozdovih, predvsem tistega dela, ki govori o prostem nabiranju plodov in seveda tudi o lovu. To se mora spremeniti. Če se bodo gozdovi obdavčili, če bo moral lastnik gozda plačati davek od gozda, bo povsem upravičeno zahteval, da mu pripade tudi ves dohodek iz te lastnine, ne zgolj les. Naj se uvedejo plačljive dovolilnice za nabiranje gob, zakonsko pa naj se definira način, kako bodo lastniki gozdov poplačani za škodo - ali preko za to ustanovljenega sklada ali bo lastnik sam izdajal dovolilnice ..., dogovoriti se je treba, kako bo to potekalo." Zupančič je prepričan, da se bo za plačljivo gobarjenje in nabiranje drugih plodov veliko lažje dogovoriti kot za plačljivo lovstvo. "Lovski lobi je tako močan, da se v več kot dvajsetih letih demokracije ni prav nič spremenilo na tem področju, ker so in so bili med članstvom vseh političnih strank tudi lovci."

Samo kasiranje za gobe ali lastniki gozdov lahko ponudijo kaj več? "Ko se začne sezona gob, ljudje množično drvijo v gozdove. Vemo, da je po zakonodaji dovoljeno nabrati dva kilograma gob, dobro pa tudi vemo, da tega skoraj nihče ne upošteva. Verjamem, da bi lastnik gozda, torej vira dohodka, lahko to nadzoroval. 17 inšpektorjev, kolikor jih imamo, tega pač ne more. Vemo, da je na višku gobarske sezone brez števila avtomobilov parkiranih po travnikih, gozdovih, na gozdnih cestah. Lastnik teh zemljišč, na katerih se dela škoda, seveda lahko pokliče inšpekcijo, ampak povejte mi, prosim, kako bi lahko to sploh delovalo, ko pa imamo na tisoče avtomobilov in peščico inšpektorjev. Torej imamo zakonodajo, ki je v praksi popolnoma neučinkovita. In če torej država hoče plačilo davka od gozda, naj lastniku tudi omogoči, da gozd izkoristi in hkrati vzpostavlja red pri nabiranju plodov, parkiranju in obnašanju na njegovi lastnini."


Na tisoče gobarjev in 17 varuhov gozda

Pravkar se je končal projekt ministrstva za kmetijstvo in okolje (MKO), imenovan "Možnosti in omejitve pri nabiranju gob v gozdovih in razvoj gomoljikarstva v Sloveniji"; v projektu, ki ga je vodil Gozdarski inštitut Slovenije, so sodelovali tudi Inštitut za sistematiko višjih gliv, Kmetijski inštitut in Mikološka zveza Slovenije, krovna organizacija vseh gobarskih/mikoloških društev pri nas. Ali bo poročilo projekta odločilno tudi pri tehtanju za ali proti plačljivim dovolilnicam za gobarjenje, smo povprašali in dobili pitijski odgovor MKO: "Zaključnega poročila še nismo prejeli. Torej ta projekt še ni vplival na razmišljanje v okviru MKO, da bi bilo treba spremeniti predpise na področju nabiranja gob." Do nadaljnjega torej ostajata v veljavi Uredba o varstvu samoniklih gliv iz leta 1998 in Uredba o zavarovanih prosto živečih vrstah gliv iz leta 2011.

"Uredba o varstvu samoniklih gliv je preživeta," pravi prof. dr. Dušan Jurc, vodja oddelka za varstvo gozdov pri Gozdarskem inštitutu Slovenije. "Enostavno jo je nemogoče izvajati. Ustavilo se je že pri tem, da mora imeti gozdarski inšpektor certificirano tehtnico, uradna institucija mora kontrolirati njeno točnost in to še do sedaj ni bilo izvedeno. Toliko o tem. Po drugi strani pa vsi natančno vemo, da je 17 formalnih varuhov gozda kronično premalo, da bi lahko uredba v praksi zaživela. Toda država ima Zavod za gozdove s približno 400 revirnimi gozdarji, ki bi jih morala že zdavnaj pooblastiti za nadzorniško službo. Država torej plačuje Zavod za gozdove in ga ne uporabi za urgentne namene. Danes nimamo več samo lesno-proizvodne funkcije gozda, danes so pomembne tudi socialne funkcije gozda. Včasih je bil les alfa in omega, zdaj ljudje potrebujejo gozd tudi za rekreacijo denimo, država pa se temu ni prilagodila."

Če vprašate Dušana Jurca, kakšni gobarji smo, bo rekel, da žal večina gobarjev v gozd sploh ne sodi. "Brcajo gobe, lomastijo po mladju in ga uničujejo, puščajo smeti za seboj ... Množično nabiranje gob ne vpliva pomembno na "proizvodnjo" gob, to že vemo, vse spremljajoče aktivnosti tisočev ljudi pa še kako zamajejo ves gozdni ekosistem. Zaradi vznemirjene divjadi se povečuje škoda po divjadi, gozdna infrastruktura je preobremenjena, gozdarji se mučijo s sajenji in vzgajanji dreves, potem pa nekdo to kar mimogrede polomi, ker mu ni mar. Kar se je zdaj dogajalo na Pokljuki, je preprosto nedoumljivo. Pokljuški gozdovi imajo neverjeten potencial gob in ljudje so se navadili, da prav vsak nekaj najde, pa če je šlo pred njim skozi gozd že na desetine ljudi. In ta sloves seveda privlači tisoče, gozdni ekosistem pa te množice ne prenese. Tudi na Dolenjskem so taka območja, pa na Pohorju, Goričkem ...

Tako bomo tudi mi predlagali uvedbo dovolilnic za gobarjenje. Ki bi veljale za vse, tudi lastnik gozda naj jo kupi, če hoče nabirati gobe, saj jih ne nabira samo na svojem. Dnevno, mesečno, letno dovolilnico, potem pa naj gre ta denar lastnikom gozdov, nikakor v proračun. Treba je dodelati sistem - deset evrov na dan, denimo, ni preveč, če nabereš dva kilograma gob in imaš ob tem še tri ure rekreacije v gozdu. O teh stvareh razmišljamo v okviru tega projekta."

Bo pa huda kri, o tem ni dvoma. "Hoteli smo kapitalizem, zdaj ga imamo in je prepozno za socialistične pravice. Lastnina je v kapitalizmu sveta in lastnik, ki ima škodo - in brez dvoma jo ima, če se na stotine turistov vozi gor in dol po gozdni cesti, ki jo lastnik sam vzdržuje - , mora dobiti odškodnino od tistih, ki škodo povzročajo."


Povsod okrog nas - dovolilnice

V omenjenem projektu, ki je med cilje zapisal "ovrednotenje potenciala slovenskih gozdov za izkoriščanje gob in oceno, kakšno ekonomsko vrednost predstavljajo gobe z namenom vrednotenja njihovega pomena za gozd, za lastnike gozdov in za širšo družbeno skupnost", je kar 1400 anketirancev izpolnilo vprašalnik o gobarskih navadah in ravnanjih. Tako zdaj vemo, da pri navduševanju za gobe igrajo največjo vlogo starši in znanci, da več kot 90 odstotkov anketirancev nabira jurčke, lisičke in marele, da večina pozna do 30 vrst gob, da jih letno naberejo povprečno od pet do 15 kilogramov, da večina anketirancev gobari občasno, to je od pet- do 15-krat na leto. Več kot polovica anketirancev opaža, da gobe rastejo enako kot nekoč, le nabiralcev je več, slaba polovica se je odločila, da se ne strinja z uporabo dovolilnic, preostali bi bili pripravljeni plačati povprečno 24,3 evra za letno dovolilnico, 14,8 evra za tedensko in 7,6 evra za dnevno.

Slavko Šerod je predsednik gobarskega društva Lisička iz Maribora, zelo aktivnega društva, ki se glivam, če uporabimo termin, strokovno posveča in ima stotnijo zagnanega članstva. "Se je že zgodilo, da je kdo rekel, kako že dve leti plačuje članarino, pa še nikoli ni imel polnega cekarja. Takšnemu pač povem, da ni v pravem društvu in naj gre raje drugam, bomo mi in on sam bolj zadovoljni," pravi Slavko. "Na srečo je takih čedalje manj. V zadnjem času se je društvo zelo pomladilo, prihajajo mladi, izobraženi, ki jih gobe ne zanimajo kot kulinarični užitek, ampak kot živi organizmi, neverjetni v svoji živopisnosti. Vključujejo se v strokovne projekte, ki jih peljemo skupaj z akademskimi inštitucijami, kot so slovenska mikološka zveza, gozdarski inštitut, biotehniška fakulteta, zavod za varstvo narave ... Takšna "poroka" je še kako koristna - mi imamo veliko podatkov s terena, ne znamo pa jih strokovno analizirati, v akademski sferi je veliko znanstvenega dela, nimajo pa časa, da bi bili toliko na terenu."

Ko omenim dovolilnice, odkima. "Mislim, da bi morala država to rešiti s kakšnim pavšalom za lastnike gozdov, subvencijo za poškodbe ..." Kar je bolj pobožna želja, ugotavljava, ker država išče možnosti, kje kaj vzeti, ne kje kaj dati. "Vem, da lastniki gozdov na veliko pritiskajo. Že zato, ker imajo takšne dovolilnice že v Avstriji, Italiji, zadnji čas v državnih gozdovih tudi na Hrvaškem." Če bi nabiralci gob spoštovali gozdove in se v njih primerno obnašali, je prepričan Slavko Šerod, lastniki gozdov nanje ne bi stresali jeze. "Mislim, da je gobarjenje kot oblika športno-rekreativne dejavnosti nekoliko podcenjeno. Težko bi našli način gibanja v naravi, ki bi vseboval tako močan motivacijski in čustveni naboj. In to tudi pri ljudeh, za katere sta sicer rekreacija ali gibanje na svežem zraku nekaj povsem nepomembnega. Gibamo se v gozdu, po svežem zraku, hodimo gor in dol, tempo ni prehud in mimogrede se s takšno dejavnostjo brez težav ukvarjamo nekaj ur."


Zelena cona Evrope

Danes je že kristalno jasno, da zaradi nabiranja gob teh ni nič manj, onesnaženo okolje je prava nevarnost za biodiverziteto. Uredba o dovoljenih dveh kilogramih gob pravzaprav nima neke strokovne podlage. Ker so pri nas že desetletja prepovedani goloseki in imamo sonaravno upravljanje gozda, smo uspeli obdržati gozdni ekosistem, kakršnega nam zavidajo mnoge evropske države. Težko pa bi to rekli za travnike, s katerih zaradi intenzivnega kmetovanja gobe vedno bolj izginjajo.

"V našem društvu smo se specializirali na vlažnice, poseben rod gliv, ki so kot orhideje in se ponašajo s celim mavričnim spektrom. Obenem so odličen pokazatelj zdravega okolja za travnike, tako kot so druge vrste gob, ki jim pravimo bodičarke, indikator za čisti gozd. Na Urbanu smo odkrili travnik, kjer že dve generaciji ne uporabljata pesticidov in umetnih gnojil, kmet, ki je lastnik travnika, pa ga redno kosi. Na njem raste tudi deset različnih vrst vlažnic in je tako prava regionalna zakladnica. Ampak kako ga zaščititi? Povedali smo mu, kako ravnati, on pa je - razumljivo - vprašal, kaj bo imel od tega. Škoda, da pri nas ne znamo unovčiti dobre okoljske ohranjenosti. V resnici bi lahko bili zelena cona Evrope, saj imamo že skoraj 40 odstotkov države v območju Nature 2000."

Glorija Lorenci


to zasledil na 7dni 2 oktobra 2013

kdo ima kako kilo za prodat,in koliko me to stane???

upam ,da ne bo zamere s strani moderatorja foruma,predlagam ,da se  kdaj pa kdaj dogovorimo za skupno nabiranje gob

naprimer; jaz grem v soboto..tja pa tja ,a gre kdo zraven-----kaj pravite na to?     lp danilo

mi lani začeli pohat lisičke,od letos... pa še rumene ježke,katere prej standardno vlagali...
poskusite ne bo vam žal,sam ko ježke režete ,ne jih več kot  na pol cm

Lani nadzorniki niso napisali nobene kazni, so pa izrekli več kot 70 opozoril.
V Triglavskem narodnem parku previdno pri nabiranju gob. Nadzorniki bodo poostrili kontrolo , med gobarji najbolj priljubljenih gozdovih. Nadzori bodo nenapovedani. Največ kršitev je sicer na Pokljuki, Mežakli ter v Bohinju in Radovni, najpogostejše pa so prevelika količina nabranih gob - dovoljena sta dva kilograma, nabiranje teh v neprimerno embalažo, neočiščene gobe in poškodovanja rastišč z brskanjem. Kazen je dobrih 200€ - v primeru kršitve zakona o TNP-ju, ki v osrednjem območju prepoveduje nabiranje gob, pa je ta od tisoč do štiri tisoč evrov.