Sporočila

Nekaj lepih primerkov zelenkaste kolobarnice sem našel v gozdu nad Medvodami. Na teh krajih je precej redka goba. Kako kažejo zadnji podatki o strupenosti te gobe? Po meni znanih podatkih, je do večine zastrupitev prišlo pred leti v Franciji in to na specifičnem rastišču pod bori v peščeni zemlji.

L. P.: Tič

Po novejši klasifikaciji ločimo več vrst mraznic. Pred leti sem v literaturi našel samo razliko med dobovo mraznico in ostalimi mraznicami z obročkom. So pa mraznice z obročkom, ločevali glede na to, kje raste. Za bolj okusne so veljale mraznice, ki rastejo na sadnem drevju ali pa na listavcih.

Sam opažam, da v moji okolici na sadnem drevju in na listavcih v glavnem raste sivorumena mraznica na iglavcih pa ostale vrste mraznic z obročkom. Dobova je pri nas redka in jo le občasno najdem v nižinskih gozdovih na Sorškem polju.

Vsekakor pa je okus sivorumene mraznice, ki je zrastla na jablani bolj nežen in povsem brez priokusa po smoli, kot pa na severnjaški, ki je zrastla na smreki.

Slavko, če kaj o tej temi veš, prosim napiši.

L. P.: Tič

Pri možkih (kozjeglavi mesnatovec), tudi jaz ne odstranim lusk. Kod samostojno jed jih ne uporabljam. Porabim jih v mešanici gob za juhe in omake.

Še malo bom napisal, kaj sem v zadnjem času opazil v gozdu.

Prejšnji konec tedna je bila izjemna rast poletnih gobanov na osojni strani mojih rastišč. Zanimivo je bilo, da so bili vsi brez črvov. Tudi dva prelepa zdrava velikana. Tudi golobic je bilo veliko, izjemno lepih in zdravih.
Od zanimivih so rastle še: »pesniške polževke, zajetne polževke, golobičje kolobarnice, rumeni gobani, dežniki, sirovke ... «

Ta konec tedna je rast gobanov pojenjala. Pojavile pa so se: »črne trobente, prstene kolobarnice, zelenke in nekaj lisičk.« Tudi nekaj velikih kolonij sivorumenih mraznic sem videl. Na travniku sem opazil lepo skupino poznih livk. Na robu gozda pa nekaj dežnikov. Eden, že skoraj povem odprt, je zadoščal za 3 osebe. Že nekaj let nisem našel tako velikega in mesnatega.

Seveda je večina omenjenih gob ostala kar lepo na svojih rastiščih.

L. P.: Tič

@tomazj

Goba na sliki je Phallus impudicus - smrdljivi mavrahovec. Je še v svoji ovojnici - torej na začetku svoje rasti. Fotografijo odrasle, si lahko ogledaš na spisku gob. Ko se iz ovojnice razvije v odraslo gobo, dobi obliko smrčkov in močno smrdi po mrhovini, ter privablja muhe. Če pri mladih, ko so še v ovojnici, ovojnico odstraniš, ter odstraniš še sluz (želatinasti del) pod ovojnico je užitna in za nekatere prava specialiteta.

Jaz sem jo pražil na zelo vročem olju, posolil, tako da hitro spusti vodo, ter na koncu gor ubil jajce in zmešal. Še ščepec popra in peteršilja, pa je narejeno.

Pozor! Tik, preden se ovojnica odpre, goba lahko že smrdi. Ovojnica namreč prej napoka.

Spada med zdravilne gobe. Uporablja se tudi homeopatiji.

L. P.: Tič

[Res delate dobro.]

Vidim, da poznate kar veliko vrst.

Lep pozdrav,
Slavko

Slavko!

Takole je. Že v drugem razredu O. Š. sem v gozd hodil z Gromovo knjigo,oziroma zloženko. Potem sem se pa počasi učil od lokalnih ljubiteljev gob in seveda kupoval literaturo. Kot dijak, sem za "Bruno Cetto - Der große Pilzführer. I - III" delal cel mesec. In tako dalje skoraj že skoraj 50 let. No, kakšen spisek gob, ki se zahteva za determinatorja, mi ne bi delal posebnih težav. Le malo bi se moral poglobiti in osvežiti spomin.

Ja škoda, da vaše društvo ni bližje. Res delate dobro. Morda pa bi na daljavo včlanili kakšnega Gorenca, katerega oče pa je bil pravi Mariborčan? Ha, ha, ha ...

P. S.: Od včeraj nabranih gob, sta bili za mene trofeji "kozjeglavi mesnatovec in pesniška polževka". Verjetno vam že to dovolj pove.

L. P.: Tič

Včeraj sem po službi obiskal mešan gozd v okolici Medvod. Rast različnih vrst gob je bila izjemna. Mene nabiranje velikih količin gobanov sploh ne zanima, saj že po nekaj obiskih gozda, naberem dovolj gob za celo sezono.

Od gobanov sem našel poletnega, jesenskega, borovega, leponogega in žametnega.

Od lupljivk sem našel masleno in ovčarsko.

Od polstenk sem našel rdečebetno in kostanjevo.

Iz rodu Leccinum sem našel trepetlikovega turka in gabrovega deda.

Iz rodu Albatrellus sem našel kozjeglavega (pri nas je redek) in zelenega mesnatovca.

Iz rodu Russula je bilo videti okoli 10 vrst (veliko je bilo krasnih modrikastih golobic).

Iz rodu Amanita sem našel rdečkasto, čokato in tri vrste lupinarjev.

Iz rodu Hygrophorus sem našel prve primerke pesniških polževk, bele in gozdne.

Iz rodu Lactarius sem videl užitne sirovke in še cel kup drugih mlečnic.

Iz rodu Tricholoma so začele rasti golobičje kolobarnice in še precej drugih, v glavnem neužitnih.

Iz rodu Cortinarius jih je raslo veliko. Tudi nekaj prelepih vijoličastih koprenk.

Iz rodu Macrolepiota je rastel orjaški dežnik, ter še nekaj drugih vrst.

V gozdu so rasle še mokarice, meglenke, česnovke, rumeni ježki, več vrst griv, mraznice in druge štorovke.

Na travniku pa nekaj vrst vlažnic, nekaj tratnic, veš vrst prašnic. Pa še in še. Tako v gozdu kot ob robu in na travnikih.

L. P.: Goba

[Suillus bovinus - prožna lupljivka]

Bom poskusil odgovoriti. Potem naj me pa Slavko popravi, če je kaj narobej.

@meganboj

Goba, ki kot praviš se množično pojavlja v iglastih gozdovih je skoraj zagotovo Suillus bovinus - prožna lupljivka

@dras

1. Skoraj zagotovo Boletus pinophilus - borov goban. Užiten. Je pa res, da v naših krajih vsem temnim gobanom pravijo "ajdovček". Ne ločijo črnega gobana od borovega.
2. Verjetno Boletus radicans, grenki goban. Neužiten. Poskusi ga. Če močno greni je skoraj zagotovo grenki goban.
3. Verjetno Suillus luteus, maslena lupljivka. Užitna. Ali je bližini rastel kakšen bor?
4. Ne vem - premalo podatkov iz fotografije.
5. Tu mi pa že zmanjka. Bo treba počakati na Slavka. Rekel bi, da ne gre za kukmak ampak enega izmed kukmakovcev - Leucoagaricus.

L. P.: Tič

[tič]

tič, lahko bi bil kraljevi goban, a se mi zdi nekoliko premalo rdeč. Preverite če spremeni barvo. Kraljevi goban je ne spremeni. Če bolj ali manj modri, je lahko tudi rumeni goban (Boletus appendiculatus), ki je tudi užiten.

Lep pozdrav,
Slavko

Slavko dilema bo žal ostala. Fotografija ni najboljša (telefon), gobanov pa v času, ko sem jo prejel, ni bilo več. Osebno kraljevega gobana žal še nisem našel. Rumeni goban je v mojih rajonih bolj redek, vendar zraste nekaj primerkov vsako leto.

Tudi sam sem najprej pomislil na rumenega gobana, vendar imajo v naših krajih vsi primerki barvo klobuka bistveno drugačne barve (manj rjavo rdečkastih odtenkov). Bom pošiljatelja še enkrat vprašal za najdišče. Če sem si prav zapomnil, sta bila najdena v smrekovo - bukovem gozdu na robu Bele krajine. Ne vem, če bo to kaj pomagalo, saj sta oba gobana ljubitelja bolj toplih rastišč.

Kolega mi je poslal tole fotografijo zanimivih gobanov. Določil sem jih kot "Kraljevi goban - Boletus regius". Seveda s pripombo "verjetno je ...".




Ali sem pravilno določil?

L. P.: Tič

Slavko je Golobičjo kolobarnico odlično opisal. Jaz bom pa dodal svoje izkušnje. Tista modrina na betu, se po navadi (ne vedno!) pojavi v spodnjem delu, ki je vkopan v zemlji. Modrina je kot neke vrste pega, oziroma lisa. Poglej sliko na spodnji povezavi:

http://lh6.ggpht.com/-Bclh7dKS7ZQ/TMFkltku71I/AAAAAAAAIk8/ooyb1aggu8Y/P1070068.JPG

Zelo značilen za to gobo je tudi izrazito vlaknat bet. Ko ga nekajkrat odrežeš, to značilnost hitro spoznaš. Bet je velikokrat izrazito zavit v eno smer, kar je možno ugotoviti tudi pri tej fotografiji.

L. P.: Tič

V pozno jesenskem času pri nas rastejo Rumeni ježki (Hydnum repandum). Za mešanico gob so odlični. Po navadi jih mešam še s sivkami, črnimi trobentami, polževkami, gobani, če jih še najdem in drugimi boljšimi gobami.

Kako je z različicami? Poleti tukaj raste različek, pravzaprav oblika (forma), ki je temnejše barve, veliko bolj čokat in zaradi grenkobe neužiten. Skoraj ne bi verjel, da je to ista vrsta.

Oblika, ki raste jeseni, je svetlejše barve, manjša in ima bolj tenek bet. Sploh je cela goba bolj nežne oblike. Niti malo ni grenka in s svojim značilnim okusom obogati mešanico jesenskih gob, ki jih potem uporabljam za juhe in omake. Razmišljam, če to morda ni Beli ježek (Hydnum albidum), kot je v opisu gob navedeno.

Edino kar me bega je podatek, da raste pod bori. V naših krajih raste tudi v mešanem gozdu. Nisem bil pa pozoren, ali bolj pod iglavci ali bolj pod listavci. Vsekakor ne samo pod bori.

L. P.: Tič

Mene pa zanima,kje na gorenjskem rastejo sivke?
lp Tine

To nedeljo (13.10) sem sivke našel na svojih rastiščih pod Polhograjskimi dolomiti. Točneje na širšem območju pod Sv. Jakobom, Katarino, Jetrbenkom v smeri Medvod. Rast je bila dobra in v bolj na začetku. Prejšnjo nedeljo (6.10) jih na teh rastiščih še ni bilo. So pa že takrat rastle v nižinskih gozdovih na Sorškem polju, tudi v začetni fazi rasti. Po izkušnjah sodeč bodo rastle še najmanj do 1. decembra. Do sedaj je bila rast najmanj povprečna.

Na istih rastiščih po navadi naberem še pesniške polževke in črne trobente. Letos praktično nisem našel (skoraj) nobene. Sem pa to nedeljo našel lepe dežnike. Tudi v začetni fazi rasti. Precej zaprtih sem pustil rasti. Bom videl, če bodo preživele jutranje negativne temperature.

Rastle še bele in pozne polževke, rumeni ježki in nekaj golobičjih kolobarnic od gob, ki jih nabiram. Pa še meglenke, zelenkaste mušnice, milnate kolobarnice in žveplenke.

L. P.: Tič

Pri nas, v okolici Medvod je podobno. Na glavnih rastiščih pod Polhograjskimi dolomiti nisem dobil še nič. Sem pa v ravninskem smrekovem gozdu, kjer je sivk manj, ljudi pa več dobil tri prav lepe primerke. Dobil sem tudi precej kostanjevk, rastli so še rumeni ježki, pozne polževke, hojeve polževke, borovi grivci (tudi nekaj orjaških primerkov, ki sem jih seveda pustil) in nekaj navadnih lisičk in nekaj lijastih lisičk v začetni fazi rasti. Tudi mraznic pri nas še ni. So pa v gozdu rastle razne žveplenjače.

Na mojih glavnih rastiščih sivk na začetku rasti rastejo tudi pesniške polževke. Tudi teh še nisem našel! Zdi se mi enostavno pretoplo.

L. P.: Tič

Tale zanimiva lesna goba je rastla na jablani. Kraj Ponikva.







Lahko bi bila Bukova irkovka (Lasiochláena anísea -> syn Ischnoderma resinosum). Kaj menite?

L. P.: Tič

Med intenzivno gojenimi gobami in gobami, ki so zrastle v naravi, zna biti opazna razlika v okusu. Pred leti, je na gozdnem travniku v okolici zrastlo veliko število travniških kukmakov. Pobral sem res lepe mlade in jih spekel. Kot pri tvojem ostrigarju, je bil okus veliko bolj intenziven (po gobah), kot pri gojenih.

Žal sem pa ostrigarja v naravi našel samo nekajkrat. Spomnil bi še na izreden okus Majniške lepoglavke. Manjše rastišče v moji okolici so z gradnjo uničili. V Bohinju, pa sem našel novega, kjer sredi maja zrastejo prekrasne lepoglavke - velike in čokate. Okus je kraljevski.

Po temle dežju bodo začele rasti sivke. Prijatelj mi je obljubil file mlade srne. Ko recept obnovim, ga bom objavil. "File mlade srne s celimi klobuki mladih sivk in prilogo (zlato pečen krompir na maslu in ocvrta rukola s staranim balzamičnim kisem)".

L. P. in dober tek: Tič