katera goba je to

Začel/a lisjak, 20 Oktober 2008, 20:09

Prejšnja tema - Naslednja tema

slavko

#675
To je odgovor na Reply #674

Goba na sliki je najverjetneje jelovi koreničnik (Heterobasidion annosum), neužitna.

To je ena od gob, ki v naših gozdovih ni preveč zaželena, saj povzroča t.i. rdečo in belo trohnobo (več na linku http://193.2.23.10/dat/gradivo/5.pdf),

Lep pozdrav,
Slavko

BubikolRamios

#676
Zanimivo.Z rdečo trohnobo sem seznanjen, da pa ima take trosnjake pa nisem vedel.
Nad robom poti je izključno mlad smrekov nasad (s potrganimi koreninami zaradi poti).
Ali je torej zato, bolj verjetno da je to Smrekov trohnobnež (Heterobasidion parviporum) ?

EDIT: Malo sem še bral tisti pdf, piše da naj bi imela na zgornji strani trosnjaka in smrekov in jelov trohnobnež kratke dlake.
Dlak jaz na temle ne vidim (imam vzorec doma), razen če so res mikroskopske, kar pa ni razvidno iz texta.

slavko

#677
Na vaši sliki trosnjak še ni popolnoma razvit. Zato bi lahko šlo tudi za smrekov trohnobnež.

Lesne gobe praviloma pričnejo rasti tako, da je na lesu sprva vidna le tanka plast (običajno bela), ki ima veliko por (luknjic). Pravimo, da je goba v resupinatni fazi rasti. Lahko bi rekli tudi, da je v taki fazi rasti, ko se še ne da točno ugotoviti kaj bo iz nje zraslo.

Ko lesna goba raste naprej, se na robu por pojavi del z robom, ki vidno odstopa od tanke bele plasti (semipileat).

Kmalu pa se pojavi goba, ki s svojo obliko bistveno odstopa od substrata oz. semipileata. Tej obliki pravimo pileat. Če se oblika pri rasti spremeni v obliko kapic oz. v stopničasto obliko s klobuki, pa govorimo o effuso-reflex načinu rasti gob.

Lep pozdrav,
Slavko

Lemedis

Par gobic :
1. ?



2. Bukova kresilka (Fomes fomentarius) - Zanima me kako dolgo se lahko omenjena vrsta uporabi v zdravilne namene (starost) ?



3. Brezova odpadljivka (Piptoporus betulinus) - Isto vprašanje glede starosti, ko je uporabna v zdravilne namene?





4. Vitka lesenjača ( Xylaria hypoxylon) ?




Hvala za pomoč in nasvete,
lp Luka

Prepustimo se naravi, učimo se od nje!

slavko

Na prvi sliki misliim, da osmojena bjerkandera (Bjerkandera adusta), neužitna.

Druge gobe so pravilno določene.

Bukovo kresilko so včasih uporabljali za prenos ognja, saj se je netivo počasi žgalo. Danes jo v te namene uporabljajo nekateri čebelarji. Nekoč so netivo uporabljali tudi za zdravljenje ran. Z njim so denimo napolnili prostor izpuljenega zoba. Starost gobe ni pomembna; bolj pomembno je, da ni napadena s strani žužkov.

Tudi brezova odpadljivka velja za zdravilno gobo, ki naj bi uspešno zdravila želodčne težave. Tekočina, v kateri se goba kuha, je grenka. Tudi pri tej gobi velja, da je uporabna, dokler je niso napadli žužki. Bukovo kresilko in brezovo odpadljivko so našli pri Oetziju (ledenem možu, v viskokogorju na meji med Avstrijo in Italijo), kar pomeni, da so že takrat, pred približno 5000 leti, poznali zdravilne lastnosti nekaterih gob.

Lep pozdrav,
Slavko

BubikolRamios


slavko

Meni je goba na vaši sliki zelo podobna spolzki vlažnici (Hygrocybe laeta). Predvsem redki široki lističi, ki gredo po betu navzdol so značilni za vlažnice. Nekatere vlažnice rastejo tudi v gozdu, na mahu. Večinoma pa na travnikih, vendar je na njihovih rastiščih zmeraj tudi nekoliko mahu.

Lep pozdrav,
Slavko

BubikolRamios

#682
Na tejle moji se jih da dejansko preštet(lističe).12. Kar je slik na internetu ji ima H.L. vedno veliko več.Ali je možno, da se število z rastjo poveča, po moje da ne ? Če dam v google "rickenella", tudi dobim precej podobne slike, vendar neobene s tako majhnim št lističev.

slavko

Število lističev se z rastjo ne spreminja, le velikost.

Morda pa ste našli eno od popkaric (Omphalina), ki so tudi zelo majhne. V zgodnji fazi rasti še nimajo izrazito konkavnega središča klobuka.

Lep pozdrav,
Slavko

BubikolRamios

#684
ena razprava na to temo
http://www.shroomery.org/forums/showflat.php?Cat=0&Number=14005910&page=0&vc=1#14005910
nekdo je to označil za r.fibula:
http://mushroomobserver.org/image/show_image?_js=on&_new=true&id=118723&obs=58072
, če se malo zanesem na slo ime:"Oranžnorumena mahoživka", potem je to to, ampak na internetu je zadevno malo zmede.

Že na vaši strani: http://www.gobe.si/Slike/RickenellaFibula
ima več lističev.


slavko

1. Navadni porfirnik (Porphyrellus porphyrosporus), užiten in pri nas zaščiten.
2. Citronasta mušnica (Amanita citrina), pogojno užitna.
3. Belolupinasti lupinar (Amanita pachyvolvata), pogojno užiten.
4. Mislim, da gre za stari rumeneči bradač (Creolophus cirrhatus), mlad užiten.
5. Jetrasta mlečnica (Lactarius hepaticus), neužitna.
6. Janeževa livka (Clitocybe odora), užitna.

Lep pozdrav,
Slavko


slavko

Na sliki je užitna sirovka (Lactarius deliciosus), katere značilnost je, da ob dotiku ne zeleni. Velja za najokusnejšo med sirovkami.

Lep pozdrav,
Slavko

BubikolRamios

#689
Hvala.

Preverjam če je tole res ista vrsta ? barve, dimenzije avtentične:
http://agrozoo.net/jsp/Galery.jsp?id_tezaver=5741

Goggle za isto vrsto razglaša tudi ~ vijoličaste primerke: http://www.pharmanatur.com/Lepista%20inversa.htm