Sporočila

O, hvala.

Meni sicer ne pokaže na zemljevidu kakšnih majhnih posebnih zaščitenih območij, sem kao pregledal vse sloje, a najbrž ne znam najti - je pa res, da je vse skupaj Krajinski park Goričko, pa morda druga zaščita niti ni potrebna...

Oj, jaz sem tudi bil na Goričkem, pa ni še nič...

Od gob... Sem pa našel krasne perunike za en šopek...


Na sliki so tudi rumene maslenice

P.S.: upam, da so ti mokrotni travniki ob Adrijanskem potoku v občini Gornji Petrovci zaščiteni vsaj z občinskim odlokom, včasih to storijo za rastišča redke sibirske perunike, ki so ranljiva vrsta zaradi izginjanja ustreznih habitatov... Nekaj jih je še ostalo kot manjše ali večje zaplate med njivami in polji. Morda bom povprašal na občino, pa bodo mogoče celo odgovorili. To je podobno kot pri glivah vlažnicah - če se začne travnik prezgodaj kositi, gnojiti ali pa pričnejo na njem pasti živino oziroma ga v skrajnem primeru spremenijo v njivo, je vse izgubljeno...

https://www.klix.ba/scitech/nauka/pronadjen-potencijalni-protuotrov-za-toksin-u-najotrovnijoj-gljivi-na-svijetu/230516186

To je ena plesen, ki se včasih pojavi na mokrih Hygrophorus marzuolus...

Objavil bi še par slik velikonočnih marčnic, ki so rasle skoraj povsod v takorekoč vsakem gozdu na Goričkem...





Gobica, stisnjena med dve palici...



Zakrita z listjem:



Potem:



Pa še ena velikanka... Na nekih prostorih, kjer jih divjad ni pojedla, so zrasle ogromne...



Zakrita:



Odkrita:



Zakrita:



Odkrita:



Zakrita:



Odkrita:



Zakrita:



Odkrita:



;D

Ob tokratnih velikonočnih praznikih poteka tudi veliki finale v rasti marčnih polževk, vsaj pri nas v Sloveniji... Ker je zadnja runda vedno prva ali pa vsaj druga najobilnejša, to pomeni, da zmeraj zaključijo v velikem slogu, na vrhuncu, ne tako kot večina drugih gob, ki se poslavljajo počasi, ko je zmeraj bolj mrzlo. Ta goba pa vztraja v razcvetu do zadnjega, potem pa se v enem tednu (navadno po desetem aprilu, v hladnejšem in deževnem vremenu pa šele po dvajsetem) cele kolonije svežih primerkov nenadoma posušijo, hitro jih napadejo črvi, poližejo polži, novih ni več, in je konec.

V nekaterih gozdovih smo tudi malo zamudili pri marčnicah, saj so zadnja dva tedna res na veliko rasli češki smrčkovci, verpice, kot jim rečem ljubkovalno. (Mimogrede, to je velik bonus, da lahko spomladi istočasno opazujemo rast dveh tako različnih vrst, ene prostotrosnice, druge zaprtotrosnice; v večini evropskih držav, zlasti v (pri)ruskem okolju uspeva le češki smrčkovec.) Ob tako veliki rasti pa je zmanjkalo časa za marčnice vse do danes... Ampak ko vidiš cele planjave samih smrčkastih gob, je to nepopisno lepo... Zgleda, da te gobe mnogi nabirajo kot smrčke. Še en kolega v službi je dobil deset dni nazaj večjo količino gob, baje smrčkov, ampak sem takoj posumil, da so češki, saj bi bilo za smrčke še prezgodaj, poleg tega pa jih redko najdeš toliko, da bi jih lahko še komu podaril. Češki smrčki pa seveda, kjer rastejo, uspevajo v res ogromnih količinah... Pa saj je vmes kolega že sam ugotovil, da so v bistvu smrčkovci, vseeno pa so mu bili zelo okusni, je rekel. - Če bi jaz hotel nasušiti češke smrčke, bi lahko v dobrih letih založil kakšnih deset mariborskih gostiln s suhimi "smrčki", ker najbrž ne bi ugotovili razlike. Ampak to bi bilo nevarno početje, saj so posamezniki alergični na te gobe, za kar so okrivljali giromitrin, ki bi ga naj ta goba v precej nižjih vrednostih kot pomladanski hrček (mimogrede, danes sem videl enega!) producirala, a, kot sem že pisal, ga z raziskavami niso našli, piše Wikipedia (giromitrina v snovi ni težko definirati, obstaja zelo preprosta kemična reakcija). Tako gre najbrž za neko drugo snov, ki jo posamezniki ne prenašajo in lahko povzroči podobne simptome kot začetna zastrupitev z zlasti nepravilno pripravljenim hrčkom (lahko pa tudi sicer), to je omotica, povišano bitje srca, povišan pritisk... Vendar ti simptomi po navajanju spletne enciklopedije pri čeških smrčkovcih baje niso nikoli prešli v drugo, akutnejšo fazo, značilno za hrčke... Navajajo sicer še bruhanje in drisko, ampak to vsaj po moje ne spada pod isti vzorec, gre bolj za preobčutljivost. Najbolje tu svetuje sama Wikipedia: vsak mora sam poskusiti najprej majhno količino teh gob, da vidi, kako jih prenaša, v nobenem primeru pa jih ne jesti dan za dnem, da se kakšne morebitne neznane snovi ne naložijo v prevelikih količinah v telesu in sprožijo zastrupitev po daljšem času. Telo pa ima  seveda sposobnost, da se sčasoma očisti večine strupov, če ni presežena mejna vrednost... Kakorkoli, glede na to, da so te gobe pri nas že nekaj let zaščitene, pravzaprav odpadejo take in podobne skrbi, saj jih ne smemo utrgati.

Ker marčnice zaenkrat še niso zaščitene, lahko pa bi kmalu postale, glede na to, kako neenakomerno rastejo po naših krajih, se lahko s slednjimi bolj sladkamo. Pa še nikoli niso poročali o kakšnih težavah z njimi po uživanju, kar je še dodaten plus. Jaz osebno bi sicer predlagal, da se marčnice zaščitijo v Sloveniji, z izjemo Prekmurja (čeprav take izjeme niso v navadi), saj jih (skoraj) nikjer drugod več ne najdem(o), kar me kar malo skrbi, včasih sem jih precej videval tudi drugod... Zaščitil bi tudi smrčke, ker se jih zelo redko da dosti najti ter ponovno hrčke, izpustil pa bi češke smrčkovce, saj rastejo praktično v vseh logovih, kjer je podrast čisto belkasto (zimsko) listje topola, gabra, jesena, trepetlike... Ne sme cveteti, ne sme biti čemaža ali druge višje podrasti, tam jih ni smiselno niti iskati. Ampak dokler bo logov tega tipa dovolj, bo tudi čeških ogromno. Na tak način sem jih našel, ko sem bil na začetku sezone službeno v Varaždinu, pa sem šel pogledati malo ob Varaždinskem jezeru, če je kje kakšen, ne da bi poznal "place". Najprej je vse cvetelo - po pričakovanju nič, potem se je pojavil čemaž - nič, nekje velika rastišča že odcvetelih zvončkov - nič. Ko  pa sem v daljavi zagledal zgolj belkasto listje, sem si pa kar mislil, da bodo tam. In so bili...

Da pa se vrnem k marčnicam - če gledamo videe na youtubu, v kakšnih gozdovih ljudje to večinoma nabirajo, je kar nenavadno, da one tako ljubijo ravno Goričko. Sam veliko let nisem hodil tja po njih, ker si nisem mogel predstavljati, da bi bile tam, zame je imelo Goričko čisto drug sloves sezonskih gob, komunikacije pa še ni bilo takšne kot danes. Navadno namreč rastejo na apnenčastih bazičnih tleh v čistih listnatih gozdovih, Goričko pa je izrazito kislo, prevladuje borov gozd, pa še dežja ni skoraj nič. Pa zgleda, da jih vse to ne moti, kvečjemu obratno. Samo še ponekod v Španiji sem videl, da jih nabirajo v takih kislih borovih gozdovih, Italijani nabirajo vedno v listnatem gozdu. Najbrž pač ta goba ljubi obe skrajnosti ph, vmes pa je ni... Zanimivo bi bilo tudi izvedeti, kako dolgo so te gobe že doma v Prekmurju, kdaj so ga naselile, ali že stoletja rastejo, ali pa so prišle sem v 20. stoletju, ko se je po pričevanju precej spremenila vrsta gozda na Goričkem, kjer je prej bil zlasti bukov gozd...

Bodi dovolj, lepe in predvsem mirne praznike želim!

Ivan

Danes pa sta poleg čeških zrasla že prva dva smrčka!

Danes bi želel z vami podeliti nekaj najlepših sličic zaklada spomladanske narave - čeških smrčkovcev. Ponekod rastejo v nebroju, drugod, kjer so rasli 15 let nazaj, ni nobenega. Krasna rastišča ob Dravi...



Izraz smrček sicer baje pride iz izraza smrčkast, kar v stari slovanščini pomeni naguban, na primer babica je imela smrčkasto lice... Te gobe pa so seveda tudi nagubane...



Rastejo najbolj tam, kjer ni podrasti, pod topoli v njihovem belkastem listju konec marca in začetek aprila...



Zanimivo je, da na wikipedii zdaj piše, da so pri teh gobah sumili, da vsebujejo nekaj malega giromitrina, vendar tega z najnovejšimi raziskavami niso potrdili. Zato so jo uvrstili med užitne gobe! Pravzaprav pogojno užitne, saj jo je treba toplotno obdelati, ampak to pa je tudi vse. Dopuščajo pa še možnost alergij pri posameznikih. No, pri nas in v soseščini je že nekaj let zaščitena, kjer pa raste v stotinah primerkov pa pač...kakor kdo zmore...kakorkoli, predpis je, da je ne smemo utrgati.



Ta pa je najbolj fotogenična gobica, ki je rasla iz trave in zaplate mahu ob stotinah drugih...



:D

...seveda pa rastejo tudi češki smrčkovci, tako imenovani zgodnji smrčki, če koga zanima

Potrudit se je treba, pa se nekaj najde...

S težavo našel kakih 30 marčnic v Prekmurju... ;D letos niso zgodnje.

lp

Končno je zopet mrzlo!

In takoj sem našel krasne sveže ostrigarje ob reki Rabi na Madžarskem, kamor smo šli na izlet v nedeljo...

Kot iz trgovine,hehehe

To so pravzaprav zelo okusne gobe, edine od žveplenjač, ki ne grenijo in ki se jih splača poznat in nabirat. Navadno seveda rastejo nekako avgusta in septembra samo v visokih legah, ampak če jih je dosti in so te še sveže, se pravi, zrasle v času zadnje dolge odjuge, se jih splača nabrat. Zdaj sicer je, vsaj upam, spet sneg vsaj na 1000m...

Danes bi lahko šel gobe na tržnico prodajati, toliko je bilo rumenih klobučkov zimskih panjevk ob reki Pesnici, tam, kjer teče blizu Maribora. Samo bi moral napraviti velik plakat z odlikami in zdravilnostjo, jih imenovati enokitake, pozabljena delikatesa daljnega vzhoda... Pa jih ponujati očiščene v majhnih pletenih košaricah, niti ne prepoceni, ker bi šlo za ekskluzivo... Gotovo bi bila zanimiva tržna niša, a v resnici ne zame, jaz gobe veliko raje podarim znancem in prijateljem...

;D

P.S.: Zmeraj okusnejše se mi zdijo te gobe... Navadno si jih naredimo na oljčnem olju, s česnom in olivami. Včasih dodamo še pršut. To je sicer možno narediti z vsemi vrstami gob, ampak je zmeraj drugače.

Lijaste lisičke in žolte trobente so se danes še lepo sipale, zraven pa še kakšnih 70 rumenih lisičk. Me je pa presenetil gozd na osrednjem Goričkem (običajno nabiram bolj na severu), kjer pa sem poleg mladih lijastih lisičk, po katere sem šel, našel še celo paleto drugih vrst, tudi neznačilnih za pozno jesen, praktično že zimo. Po bregovih so kar pogosto bile čisto mlade, ampak ogromne snežke, tudi največja, ki sem jo kdaj našel, v velikosti manjše marele. Žal sem enkrat pozabil fotoaparat v gozdu, pa zdaj ne morem delati novih slik... Sicer pa sem lahko vzel vijoličasto kolesnico, pozno polževko, nekaj mišk, vitezovk, zajetnih kolobarnic, nato pa masleno lupljivko, velikega zdravega jurčka, cel kup cigančkov, zdravo marelo, dišečo polževko in celo tako eksotiko za ta letni čas kot je sočna mlečnica, mlečna pečenica, ki raste julija... Zanimivo...