Sporočila

Zanimivo se mi zdi mesto prereza pri žametastem gobanu in sploh meso samo. Le to je pri žametastem gobanu bolj rumeno, na prerezanem mestu pa v trenutku pomodri, oz.
pozeleni. Skoraj nimaš toliko časa, da bi vzel v roko fotoaparat in naredil še posnetek nespremenjene barve.

Kar se tiče zaščitenih lisičk je vsak pomislek odveč. V Seznamu gliv Slovenije iz leta 1998 poznamo 13 vrst lisičk (Cantharellus) -  s podvrstami vred. Prav vse so užitne in niti ena sama vrsta ni več zaščitena (http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=201158&stevilka=2723)

Lep pozdrav!

Tudi moji pomisleki so podobni. Bet je pri Vražjem GOBANU le redko cilindričen in le redko po vsej dolžini enake barve. Običajno je pod klobukom zlato rumen, ali citronsko rumen, postopoma potem prehaja v karminasto rdečo barvo. Običajno je bet trebušaste oblike. Trosovnica tudi ni povsem takšna kot je pri Vražjem GOBANU. Le mlada je rumenkasta, pozneje se obarva rdeče, le obrobje je oranžno rdeče barve. 
Sicer pa je Boletus satanas zelo redka goba. Na rdečem seznamu gliv Slovenije so mu dodelili stopnjo ogroženosti R (Rare). Z uredbo o zavarovanih prosto živečih vrstah gliv pa je tudi zavarovan (Ur. l. RS, št. 58/2011) in ga ni dovoljeno pobirati. Zato do kakšnih omembe vrednih zastrupitev s to gobo sploh ne bi smelo priti!
http://shrani.si/f/1c/2y/1S3OD8oe/satanas1.jpg[/img]

Kar nekaj pomislekov imam, ali je na fotografiji v današnjem Večeru zares Vražji GOBAN. Se morda motim?
Lep pozdrav!
f.

Če imaš ta privilegij, da še imaš službo, mogoče celo, da se paseš v kakšni javni, potem se ne grebi še za gobami. Kaj še ne veš, da je gobarjenje bolj šport za starejšo populacijo, ne za balavce. Pa ne pozabi, da boš z malo sreče morda nekoč tudi sam penzioner, če te ne bo prej hudič poklical k sebi.
Fran

Da sta v veljavi še vedno obe uredbi ne zveni niti malo nelogično. Po tem, kar je objavljeno v Uradnem listu, je LOGIČNO, da veljata še vedno obe uredbi. NE VELJA več edino stara PRILOGA1(Seznam) . Po črki zakona je izgubila svojo veljavnost s prenehanjem uporabe 2. člena stare uredbe, na katerega je bila vezana. To je podrobno in strokovno opisal že Luka v svojem prispevku, in to  je  jasno definirano v 13. členu nove uredbe.
Citiram 13. Člen:
Z dnem uveljavitve te uredbe se prenehajo uporabljati določbe 1. do 4. člena ter 15. in 16. člena Uredbe o varstvu samoniklih gliv (Uradni list RS, št. 57/98).
Vse  ostale določbe v stari uredbi ostanejo še naprej v veljavi. Tudi določba  5. člena, ki pravi:
Posameznik lahko nabere v enem dnevu največ dva kilograma gob, skladno z določbami te uredbe.
Poleg količine iz prejšnjega odstavka je dovoljeno nabrati tudi gobo, ki je težja od dveh kilogramov.
Vse je bilo jasno in razumljivo objavljeno. Nekoliko nedoločena je edino izterjava kazni, ki je v stari uredbi zagrožena še v tolarjih (50000 za več kot 2kg),  Večina Slovencev najbrž tolikšne količine tolarjev nima več med svojimi prihranki, ker v glavnem že skoraj vsi  uporabljamo evre.
Zato mi ni jasno, zakaj še vedno mahate s staro prilogo na redno posodobljenih spletnih straneh tako Lisičke  kot Bisernice, na spletni strani Svet gob-World of  mushrooms in še marsikje drugje in povzročate zmedo?

Še en argument za preselitev stare Priloge1(Seznam) na smetišče zgodovine:

Ko so imeli na Celjski koči otvoritev nove gobarske učne poti, so imeli ob tej priliki tudi tekmovanje, kdo bo skuhal boljši gobji golaž. Kuharji so imeli med pripravljenimi gobicami tudi precej zaščitenih lisičk (var.amethýsteus). V komisiji, ki je ocenjevala skuhane dobrote,  je bil sam predsednik zveze  s svojimi najožjimi sodelavci vred.  Nekateri prisotni gobarji, ki  s spremembami še nismo bili na tekočem,  smo kuharje opozarjali na prepoved nabiranja zaščitenih vrst. Vendar so nas iz najvišjega vrha zveze potolažili, da ni nič narobe, ker že takrat stari seznam ni bil več v veljavi. Tako tudi vrsta CANTHARÉLLUS cibárius  var. amethýsteus ni bi bila več  zaščitena vrsta.
Samo po sebi umevno je, da  je predsednik zveze potrdil, da stara uredba še velja, s tem pa zagotovo ni potrdil, da velja še vedno tudi stara priloga. Kakšen le bi bil ugled zveze,  če bi se  tisti, ki se najbolj trudijo, da bi gobe zaščitili, sami  mastili z zaščitenimi gobicami?
Za vsak slučaj pa vseeno- DOBER TEK!
F. Varga

Gobarjeva sreča
Sobotni gobarski izlet v Monošter je manjša skupinica zaključila v »Vidonških šumah«. Iz gozda smo se vračali vsi zadovoljni saj smo naleteli na bogato rastišče snežk. Posebno srečo  je imel Vlado, ki je poleg obilice manjših zimskih kolobarnic (Tricholoma portentosum) oz. snežk in kompaktnega borovega gobana (Boletus pinophilus) naletel še na čvrsto snežko – VELIKANKO.  Doma smo jo premerili in stehtali. Velikost klobuka 15 cm, dolžina beta 210 cm, premer beta 3 cm, teža 225 g.
Prava škoda, da te gobe nismo našli že pred odlično pripravljeno razstavo v Monoštru, saj bi tako veliko snežko marsikateri od številnih obiskovalcev lahko videl prvič v svojem življenju.



f.v.

Za našo razstavo (DU Tabor) je ljubiteljski gobar Jože Zamuda velikodušno odstopil dva svoja trofejna gobana.
Gobana sta bila najdena danes v okolici Zamušanov.
F.V.

Igra narave!
Neobičajnega gobančka je našel navdušeni gobar Gregor Žigon na svojem posestvu v okolici Šoštanja. Razveseljivo je že to, da gobančki še vedno rastejo, najdeni goban pa je posebnež zato, ker novi goban raste kar iz klobučka malo starejšega.
F.V.

Ker se "moj" LAETIPORUS sulphureus pojavlja vedno znova na istem drevesu (PRUNUS avium), sem to pomlad z zanimanjem opazoval, koliko dni pravzaprav potrebuje Žvepleni LEPOLUKNJIČAR, da zraste do primerne velikosti. Za kulinarične užitke, se razume.
V mojem primeru  je goba potrebovala le slabih štirinajst dni, da se je razvila v mlade in sočne zrezke, primerne velikosti.
Datum prvega posnetka 25. maj, zadnja posnetka 8. april 2010.
Lep pozdrav!
f.


Uploaded with ImageShack.us

Na pohodu skozi OPLOTNIŠKI VINTGAR sem naletel na zanimive  lišaje (Peltigera hymenina), ki rastejo na z mahom poraslem skalovju na nadmorski višini okrog 450 m. Pozornost pritegnejo zlasti tiste skupine, katerih vršički lističev so se obarvali oranžno in dajejo vtis, kot da lišaj cveti. Ali opravljajo ti oranžni izrasti zares funkcijo cvetov?
Lep pozdrav!
f.v.


Uploaded with ImageShack.us




Uploaded with ImageShack.us