Sporočila

Pozdrav vsem ljubiteljem. Večkrat naletim na 'Lobster mushroom'', a me že videz odvrne od kulinaričnega preizkusa. Je kak poseben način priprave? Sirovke so mi drugače odlične, pečene na žaru. So take plemenite plesni tudi na drugih gobah in ali je kak zanesljiv način, kako jih razlikovati od škodljivih?

Hvala za razlago, ki je tudi v skladu z mojim razmišljanjem. Takle strokoven odgovor je  odlična pomoč pri naših gobarskih pogovorih.

Hvala za odgovor. Nekateri beti so precej kratki in ko jih je več skupaj...

V zadnjem času večkrat zasledim (na tujih mikoloških straneh) opozorilo pred uživanjem zimske panjevke, ki naj bi po novejših izsledkih vsebovala večje količine strupov, kot je bilo znano doslej. Tudi po prekuhavanju in odlivanju vode jih ostane v gobah preveč. Sam sicer še nisem opazil znamenj zastrupitve, vendar jo bom preventivno črtal iz seznama. Podobno berem tudi za poprhnjeno livko, pri marsikom popularno meglenko. Kako je opozarjanje pred strupenostjo urejeno pri nas? Tudi za Bele zajčke in Vitezovko je bilo že pred leti ugotovljena njihova škodljivost, pa marsikdo tega pa ne ve. Po meni znanih analizah užitnih gob je bil marsikateri vzorec (tudi gobanov) močno onesnažen.Zakaj ne bi tega objavili v večjih medijih? Zgolj nasveti, da je goba le začimba,  niso dovolj učinkoviti. Nikakor nisem pristaš panike, vendar mislim, da poznavalci, knjige, forumi... premalo osveščamo o pretiranem nabiranju in uživanju gob. 

Pozdravljeni

Bukovi ostrigarji v mrazu dobijo rjavkast odtenek. Kot taki postanejo podobni Poznemu ostrigovcu oz. zgručevcu. Prosim za nasvet, kako najlažje prepoznati razliko?

BubikolRamios ,je bil lepoluknjičar na tvoji fotki še užiten? Takega raje pustim, mi je pa današnje kosilo popestril tale. Meni je okus odličen, vem pa , da ga nekateri ne marajo.

Lep pozdrav

Jani, si v "tvojih" koncih že naletel na belega karžlja (belo žardano)?

Lep pozdrav

Janez, poskusi tule- imajo že pripravljene izvlečke in še kaj zanimivega. http://www.zanaravo.com/cenik.html

Lep pozdrav

Olinad

Janez, pri žametni podvihanki ti vseeno svetujem, da jo poskusiš  samo malo in mislim, da bo še tisto preveč, ker je vsaj meni, ogabnega okusa. Poskusil sem jo samo enkrat  in nikoli več.

Lep pozdrav

Janko, kot si napisal, v praksi deluje (videl na lastne oči), a morajo biti poleg ustreznih dreves (take "domače jurčke sem videl celo pod lipo in leskovim grmovjem) tudi organsko bogata tla, vendar moraš odlagati na primerno mesto stare gobe oz. njihove ostanke in čakati vsaj tri leta, se mi zdi. Hitrejše gre z marelami, ki sem jih nabrane zasadil na kup uležanega konjskega gnoja in so pokukale na dan (štiri) čez dobro leto. Vendar samo eno leto in tudi rastišče takih jurčkov menda ni preveč trajno (najbrž podgobje potrebuje preveč prostora, miru in hrane).
Rad pa bi vprašal strokovnjake nekaj drugega. Že kar nekaj let nabiram jurčke (predvsem poletne) tudi na nekem pobočju, kjer na območju kakih 50x50 metrov bukovega gozda v sezoni vedno dobim kakih 10, včasih tudi 30 jurčkov naenkrat kljub temu, da prav tam srečujem več gobarjev, ki imajo podobno izkušnjo. Občutek imam, da se ta teren celo širi na okoliški kolovoz in navzdol , nikakor pa se "pridelek" ne zmanjšuje, kot bi zaradi sigurno pretiranega pobiranja nekako pričakoval.Najbrž ste to že kje opazili? Čeprav laik, glede na dosedanjo prakso z rastjo gob na takih "svetih" krajih  trdim, da množično nabiranje ne ogroža obstanka vrste,
če se držimo osnovnih pravil, na katere so nas in še opozarjajo pravi poznavalci in literatura.In čeprav vsi "vemo", srečujem gobarje z PVC vrečkami neočiščenih gob, naletim na razrita rastišča,zbrcane gobe (posebno podobne gobanom,lisičkam,golobicam..),divja odlagališča in to poleg splošnega onesnaževanja povzroča veliko večjo škodo kot kilogram, ki ga nabereš preveč.
Tale forum in to stran smatram za gibalo gobarskega dogajanja v Sloveniji in ga beremo člani GD, ki organizirajo gobarske razstave. Ob množični obiskanosti so to prilike, ko bi poleg pestrosti vrst lahko bolj predstavili podgobja,postavljali gobe na bel papir, da se vidijo trosi, ki jih košara lahko "seje"....Ob primerni predstavitvi bi se mogoče kdo zamislil.

Lep pozdrav

Brez skrbi, že kukajo iz tal.

Lep pozdrav

                        Olinad

In gozd nam je ponujal krasne prizore:

McBobo, ostalih naprav ne poznam, G 305 dela tudi v zaprtih stavbah in pod krošnjami. Veliko izkušenj z GPS (tudi dodatkov,zemljevidov...) lahko dobiš na Tekaškem forumu, kjer so pravi strokovnjaki za to.

Lep pozdrav

McBobo, GPS naprave so zelo uporabne zadeve, sploh ko hodiš po novih terenih ali ko se vračaš na željene točke. Garmin ima več modelov (poznam 305) , ki so sicer tekaški, vendar čitajo položaj natančno z petih satelitov tudi v globokem gozdu in te lahko vodijo nazaj do željene točke po isti poti ali pa kažejo smer vrnitve, kar je ponavadi že dovolj. Prav tako beležijo hitrost , prehojeno pot, utrip...,vse pa lahko spraviš tudi na PC in če še fotkaš zraven, si lahko ustvariš zanimive spomine ali napotke za drugo leto.Sigurno je lepa popestritev izleta v gozd, sploh če si človek, ki gobarskega užitka ne meri samo v kg ali stotinah, saj je splošna nenasitnost in pogoltnost tudi tu postala sinonim samoimenovanih "ljubiteljev narave".
Lep pozdrav

Ali zna kdo razložiti, na kak način je lahko še čisto majhen jurček, golobica, ded...že obžrt (z malim polžem na sebi) ali prerešetan z črvički ? Ne predstavljam si drugače, kot da polži, muhe ali hrošči odložijo jajčeca neposredno v micelij ali zemljo nad njim. Kakšen je življenski ciklus črvička, ki najde drobno gobo pred mano?Večkrat mi je žal,ko moram zavreči na videz lepo gobo, ob rezanju pa ugotovim močno črvivost. Slišal sem, da so take gobe   še dobre, če jih sušiš, ker takrat vsi črvički menda zapustijo gostitelja, česar ne verjamem.
Hvala za morebitne odgovore in lep gobarski pozdrav
                                                                                     Olinad