še nekaj iz Istre

Začel/a Jani, 11 Oktober 2007, 23:11

Prejšnja tema - Naslednja tema

Jani

Živijo vsem,
sem se klatil po gozdu ( spet Istra) in kljub burji in mrazu našel marsikaj. Škoda, ker ima burja običaj, da takoj po dežju posuši tla. Priložene polževke ? (slika) v tem gozdu še nisem videl. Poleg tega pa sta se pojavili še dve beli žrdani, začele so se teranovke in suhe polževke, karžlji so kar štirje (še vedno tam, kjer so bili), in seveda še cel kup drugih gob (jurčki, medlenke, koprenke....). Upam, da bo novembra sledila kakšna otoplitev. Nekaj sem poslikal, pa bom počasi spraševal, kaj bi lahko bilo.

jevnac12

Lep pozdrav.

Zdi se mi podobna kolobarnici in sicer Milnata kolobarnica (Tricholoma saponaceum). Seveda pa le ugibam.

Lp Nace

cordyceps

Citat od: Jani dne 20 Oktober 2007, 20:10
Živijo vsem,
sem se klatil po gozdu ( spet Istra) in kljub burji in mrazu našel marsikaj. Škoda, ker ima burja običaj, da takoj po dežju posuši tla. Priložene polževke ? (slika) v tem gozdu še nisem videl.

Da, to su gljive iz roda Hygrophorus.
Ako su rasle u bjelogoričnoj šumi uz hrastove (Quercus) kao što se na slici vidi, onda su to Hygrophorus persoonii(=Hygrophorus dichrous).
Uz borove (Pinus) raste slična Hygrophorus latitabundus (=Hygrophorus limacinus). Ali ona naraste puno veæa od H. persoonii.

Znači:
- klobuk Hygrophorus persoonii 4-7 cm širok, raste uz hrastove (Quercus)
- klobuk Hygrophorus latitiabundus 6-16 cm širok, raste uz borove (Pinus)

http://www.MIČOlogia.net/g3/Hygrophorus-persoonii
http://www.MIČOlogia.net/g3/Hygrophorus-latitabundus

Jani

Cordyceps,
hvala za komentar. Premer klobuka je bil 15 cm, goba pa tudi ustreza sliki v knjigi Mushrooms and toadstools (Courtecuisse). Da gre za polževko, sem sklepal po obliki in razporeditvi lističev. Slike H. dichrous v knjigi Naše gobje bogastvo so popolnoma različne od najdene gobe. Torej, mislim, da je na moji sliki H. latitabundus. Kar moti, je, da na rastišču ni borovcev, je pa v bližini brin.

cordyceps

Jani,
ako je klobuk bil 15 cm, potem su vaše gobe Hygrophorus latitabundus. Čestitam na nalazu. Tu vrstu nisam nikad našao.

Jani

Še nekaj kolobarnic iz Istre. Lokacija vedno ista, blizu Sv. Petra, spodnjio rob severovzhodnega gozda. Zanima me, ali je vrsta Tricholoma atrosquamosum ?

slavko

Preden se odločite nabirati sive, luskate kolobarnice za uživanje, morate najprej spoznati strupeno, Pegasto kolobarnico (Tricholoma pardinum), ki pa nikoli nima črnih luskic, http://www.gobe.si/Gobe/TricholomaPardinum. Značilna je orošenost klobučka tik ob klobuku.

Kolobarnici na sliki je najbolj podobna temna ali črnoluskata kolobarnica (Tricholoma atrosquamosum), ki ni pekoča in diši po popru.

Podobna je užitna luskava kolobarnica (Tricholoma squarrulosum), z enako luskatim, temnim betom, kot je klobuček in močnim vonjem po moki.

Obe vrsti uspevata pod iglastim drevjem.

Lep pozdrav,
Slavko

Jani

Slavko, hvala.
Sedaj pa k problemu: te gobe rastejo zelo tesno skupaj v risih. Po slikah mi delujejo kot T. atrosquamosum, klobuki so manj luskasti kot pri squarrulosum (glede na sliko v Naše gobje bogastvo), bet je svetel, ni izrazito temen, pravzaprav ni opaziti kakšnih pik ali lusk. Ko pa sem bete prerezal,  sem ugotovil, da so votli, kar je v nasprotju z opisom v isti knjigi. Vonj imajo po moki, okus pa bi bolj rekel, da je po mandljih; vsekakor niti malo ne pečejo, kar usmerja na T. squarrulosum.  Naj povem, da sem pred leti našel T. orirubens tako, da mi v tem primeru ne more mešati glave, ker je rdeča barva značilna.
No, potem sem si ogledoval T. terreum: v Našem gobjem bogastvu piše, da je bet votel, Poler pa v Veselo po gobe pravi, da je bet poln. Courtecuisse ne piše ali so beti polni ali votli. Rastišče: jaz sem jih našel v bližini brina, vendar res samo v bližini, ne bi mogel trditi, da so vezane na iglavce. Pace v Vse  o gobah piše, da so beti votli, kar spet napeljuje na T. terreum, pravi pa tudi, da rastejo pod iglavci in listavci. Slika v knjigi Gobe (E. Bielli) se mi zdi še najbolj podobna gobam, ki jih imam še doma in se tudi nanaša na T. terreum. Po Vrščaju Glive od Triglava do Jadrana pa bi bila lahko tudi T. myomyces, čeprav pravi , da naj ne bi dišala po moki. Skratka, malce zmede je ostalo zaradi navedbe v Veselo po gobe (237), da je bet poln, sicer pa me zanima ali lahko še kaj preverim oz. ali so kakšni znaki še kje opisani.
T. pardinum sicer v naravi še nisem našel, sem si jo pa dobro ogledal in poslikal na gobjih razstavah, tako, da mislim, da bi jo prepoznal; vsekakor pa hvala za opozorilo.

slavko

Jani, vidim, da ste se precej poglobili v kolobarnice.

Glede na dodatno informacijo, namreč da kolobarnice dišijo po moki, odpadeta T. terreum in T. myomyces, ki nimata vonja po moki.

Izraziti vonj po moki imajo T. orirubens, T. scalpturatum, pa tudi T. nigromarginatum. Slednja ima tudi votel bet. Cetto jo ma naslikano v drugi knjigi pod št. 574.

Morda ste našli prav to gobo. V naših krajih je še nismo našli.

Lep pozdrav,
Slavko

Jani

Eh, sem vedel, da se ne smem zaprašiti v gobe pred prihodnjo jesenjo, ko bom, upam, imel več časa. Slavko, hvala za namig v smeri T. nigromarginatum. Jaz Cetta nimam, bom nabavil, takoj, ko odplačam nekakšne druge pufe. Sem pa pogledal na webu in mislim, da ne gre za T. nigromarginatum, kot sem našel sliko, kjer je navedena kot T. nigromarginantum.
Tisto, kar je zanimivo, je pa, da je (ko vtipkamo v Googla Tricoholoma nigromarginatum) za nekatere gobologe T. atrosquamosum = T. nigromarginatum. Iz tega potegnem zaključek: internet je krasna stavr, vendar vnaša dodaten kaos (k tistemu, ki ga prispevaj(m)o biologi) k sistematiki oz. terminologiji  sistematike.

S to gobo sva se pred kakšnimi dve leti za kakšno uro ukvarjala s Samotom Hladnikom (strokovno hudo strupen dečko, mislim, da je eden od determinatorjev) ; on ima ogromno literature. In nisva prišla do konca. Še enkrat moram povedati, da sicer sem biolog (morski), vendar o gobah takorekoč nimam pojma. Imam pa načelno stališče, da kjerkoli naletim na ljudi, ki se ukvarjajo z določenim področjem, hočem, kar se da objektivno prispevati informacije, ki ji lahko pridobim; predvsem zato, da kakšni stvari s skupnimi močmo lahko pridemo do konca.
Trenutno ga vreme sicer nekaj biksa, ampak, recimo, da bom čez vikend nabral še nekaj primerkov te gobe; vem, da je precej pozna. Napišite mi prosim protokol, kako naj jo pripravim in kam naj jo dostavim, da bomo determinacijo dali ad acta. Morda ostalih ta tematika ne zanima, ampak se mi zdi, da forumu ne bo škodila. Če pa ne sodi v širši okvir foruma : ni problema, naj jo administrator počisti.
Hvala

slavko

Ko boste gobo našli, jo razrežite na 4 dele in posušite (suha je, ko se lomi na pritisk). Pošljite jo na naslov našega društva (GD Lisička, Preradovičeva 26, 2000 Maribor).

Gobo bomo mikroskopirali in ugotovili za katero vrsto gre.

Lepo pozdrav,
Slavko

Pubi

Če me kaj veseli potem je to kar imam čast prebirat sedaj (izmenjava mnenj Slavko/Jani). Osebno sicer ne bom nikoli posegel v takšno razpravo, ker bi mi moja os. izobrazba zadala veliko dodatnega dela in zahtevala iskanje podatkov s katerimi bi vama nato segel mogoče le do gležnjev in bi bil "izplen" glede na vložen trud nad mojimi cilji biti sprehajalec v naravi in ob temu uživati med gobicami. Takšen "kiks" sem že naredil, ko sem se še aktivno ukvarjal z akvaristiko in sem se sicer veliko naučil a trud je presegal rezultate (drstenja nekaterih vrst rib v "ujetništvu").
Torej z moje strani je "strah" g. Janija, da bi moderator posegel po radirki popolnoma neupravičen. To bi bil velik greh in škoda, ter bi nam ostalim vzel šanso spoznati nekaj, kar je nam sicer še neznano a imamo interes zvedeti kaj več na tako spontan in strokovno dobro podprt način. Hvala vama na dialogu in se veselim še kaj prebrati, ter se ob temu še kaj naučiti. Lp Pubi   
Scribo ergo sum

Jani

Živijo, vsi,
sem se spet klatil po gozdu, na žalost teh zanimivih kolobarnic ni več, NITI ENE. Mislim pa, da se bodo spet pojavile tam nekje v novembru, po kakšnem dežju.

slavko

Prepričan sem, da bodo gobe še zrasle. Tudi mene zanima katera vrsta kolobarnice raste pri vas.

Vem, da pri vas rastejo določene vrste, ki jih poznam le iz knjig. Tudi časovno je rast drugačna kot v naših krajih. Vendar je zaradi tega vse še bolj zanimivo.

Lep pozdrav,
Slavko

Pubi

Glede na "hitro leto" bo prav interesantno kaj se bo v naslednjih dneh še dogajalo v gozdovih. Pohorje, Sleme nad Šoštanjem in pogorje Smrekovca ali Lisca so verjetno za letos počasi zame že adijo.
Sam se že celo leto spravljam od Vojskega proti Zarazijam kjer se ta masiv nad G. Trebušo (na drugi strani) odpira proti primorski (južna lega), nadmorska višina je nekaj med700 in 800m. Poznavalci vedo, da ko je Idrija, Vojsko in ta severni del zavejan v snegu na drugi strani za sneg ne vedo. Prav zanima me kaj bi se tam našlo sedaj in še kakšen teden kasneje. Mogoče mi rata svojo radovednost potešiti še letos. Lp Pubi 
Scribo ergo sum