Gobarjenje 2012

Začel/a Lemedis, 01 Januar 2012, 18:35

Prejšnja tema - Naslednja tema

martinko

Naj povem da sm danes nabrala celo košarico štorovk. Sem pa iz okolice Ajdovščine. Res jih je veliko. Zanima me če bodo jurčki morda še kaj pognali.

sLOVEnia63

Lep pozdrav!

Bera današnjega popoldanskega sprehoda  po domačem gozdu! 



Pa lep pozdrav!

snežka

Včeraj sva se z "mojim gobarjem" po kosilu odpravila kar tako malo na sprehod v gozd. Nisva imela imela nobenih pričakovanj, za vsak slučaj pa sva vzela s seboj košarice. Prava odločitev, kajti čez dve uri sta bili polni snežk!!! :laugh: Na ta teren jih najverjetneje nihče ne hodi pobirat. Verjetno pa je to letošnja zadnja bera, kajti ni več dosti malih.
Moram vam še povedati, da je moja prijateljica v soboto našla 1 prelepega jurčka! V slovo letošnji gobarski sezoni, ki je bila idealna.
Kljub koncu sezone, bo gozd moja najljubša lokacija za zimske sprehode.
Lep pozdrav vse, ki ljubite gozd,
Snežka

slavko

Strinjam se z vašim mnenjem, da je gozd ena najboljših lokacij za sprehode. Seveda tudi pozimi. Verjetno ste opazili, da je naša zadnja letošnja gobarska ekskurzija v decembru, 8.12. Seveda v tem času ne moremo pričakovati velike diverzitete, rastejo pa določene vrste gob, ki jih v drugih obdobjih leta ne najdemo.

Lep pozdrav,
Slavko

anica

G. Martinko prilagam odgovor na vaše vprašanje ali še bodo pognali jurčki!
Včeraj sem šla nabirat snežke, katerih je na Goričkem le še za vzorec - po moje je
pretoplo za njih, našla sem pa 5  jurčkov - tri  za mrežo dva mlada pa za skledo.
Čudovito če 27. novembra lahko imaš kosilo iz svežih jurčkov. Našla sem pravtako
zajetne polževke, ki so za mene gobe z najboljšim okusom!

LP

snežka

Gospa Anica,
čestitke za vaše jurčke!!!! ;)
Imam pa eno vprašanje glede polževk, ki ste jih omenili. Ali so te gobe snežno bele barve? Takšnih sem namreč nazadnje videla kar nekaj. So mi tudi zelo simpatične gobe, oblika je podobna snežkam in zelo lepo dišijo. Žal se nisem spomnila, da bi vzela kakšno in jo poslikala ali prosila na društvu Lisička, da mi jo prepoznajo.
Imate morda vi kašno sliko vaših polževk?
Lep pozdrav,
Snežka

anica


g. Snežka, upam, da vam s sliko kaj pomagam. Goba je res bela, le klobuk ima rahlo rdeč,
kot če bi po njem polili dobro rdeče vino, kozarec pa še zraven spili! Je pa res odlična goba!

lp

jernej

Danes smo se trije člani GD Lisička odpravili na gobarjenje v dravske loke. No resnici na ljubo, nas je bolj kot gobarjenje zanimalo, kakšen je, po nedalvnih poplavah, izgled poplavnega področja in poplavnih gozdov ob Dravi, ki so med mnogimi gobarji cenjeni predvsem zaradi bogatih nahajališč spomladanskih zaprtotrosnic. Vseeno pa smo našli tudi nekaj zanimivih vrst gob. V nadaljevanju podajam krajšo fotoreportažo o tem kaj smo videli.

Kljub napovedanim padavinam se nam je obetal lep sončen dan in z zanimanjem smo se odpravili v enega izmed večji kompleksov nekdanjih poplavnih gozdov ob Dravi.


Za gobarja je vedno zanimiv odmrl les večjih dimenzij. Tako smo skrbno pregledali ogromno padlo deblo topola.


Pod deblom smo, na mulju, ki ga je nanesla reka ob poplavi našli zanimivo vrsto slazavke, ki pa je vsaj meni nepoznana.


Seveda nas je skrbelo kakšne bodo količine nanešenega mulja in kako bo le ta vplival na rast gob v prihodnjih letih. No količine nanešenega mulja nekoliko stran od reke niso velike in takole izgledajo tla v gozdni združbi jesenov in belega topola.


In takole izgleda sestoj.


Gozdovi so jo odnesli skoraj brez posledic. In na poplave v teh tipih gozdov ne moremo gledati kot na škodo. Nasprotno! Poplavni gozdovi so odvisni od takšnih poplav in brez njih v takšni obliki ne morejo obstajati. Drevesne vrste, kot vse druge rastline, živali in tudi glive v poplavnih gozdovih so prilagojene na tašne dogodke. Zato poplave verjetno ne bodo imele večjih posledic za rast gob.

Pač pa so večje spremembe nekoliko bliže reke. Takole izgleda struga reke in sestoj belegavrbovja, združbe, ki uspeva na najnižjih rečnih terasah, tik nad običajnim vodostajem in je zelo pogosto poplavljena.


V teh sestojih je reka močno spremenila izgled gozda. Nanesla je ogromne količine peska. Peščene plasti so ponekod debele tudi čez meter! Peščene sipine, ki jih je reka pustila za seboj pa so zanimiv fotografski motiv.


No skoraj za koncu našega sprehoda pa smo naleteli na vrsto gobe, ki smo jo v tem času v teh gozdovih vsi pričakovali. Zimsko panjevko.


Nedavne poplave ob največji štajerski reki so bile za mnoge ljudi zares katastrofalne in so povzročile ogromno škode. V naravi pa o škodi ne moremo govoriti. Reka in narava ob njej pač živi po lastnih zakonih v nenehnem ciklu življenja. Človek jo lahko regulira, omejuje, gradi protipoplavne nasipe, pa bo še vedno prišlo do podobnih dogodkov. Mislim, da je edina trajna rešitev to, da spoštujemo reko in njeno moč ter da ji damo več prostora.

martinko

jaz sem zadnje jurčke brala 9 novembra včeraj pa ni bilo popolnoma nič nadmorska višina 1000-1100m

snežka

Spoštovana gospa Anica!
Hvala za pomoč s slikami. Sem mislila, da imate v mislih smrekovo polževko(tako namreč izgleda goba, ki sem jo imela v mislih), ki je res čisto bele barve. Sicer je ne nabiram, ker nisem 100%.
Kako se pa imenujejo vaše polževke? Moram priznati, da jih na terenih, kjer hodim, ne vidim. Bom v bodoče bolj pozorna.
Lep pozdrav in še kakšnega jurčka vam želim,
Snežka

anica

 
Tole sta pa moja današnja junaka. En za mrežo en pa za spohat. Ni slabo kosilo, z dobro prilogo
G. Snežka tudi danes sem našla nekaj polževk - super. Pravo ime je pa zajetna polževka ali
medena voščenka.

lp

Martin

 :P
pozdrav
G.Anica Čestitke za najdbo res nevrjetno,da se v takšnem času še najdejo jurčki ja narava pač.

Lp
Martin

tdk

Danes sem se za dobro uro tudi sam odpravil malo pogledat;sicer na dobro rastišče sivk,snežk...Jih je bilo nekaj;vendar vse stare;sem jih vse pustil;naj narava opravi svoje.Mladih primerkov nisem našel:je pa res da je kar precej listja na tleh.Glede na videno pa seveda na vremensko napoved se sezona gobarjenja na Goričkem končuje...in še enkrat...bila je zelo dobra.
Je pa sprehod v tem času po gozdu svojevrsten užitek in doživetje....in kakršnokoli bo vreme...brez gozda enostavno ne gre in ne bo šlo :)

lp tdk

kragulj

Z današnjega potepanja ob strugi reke Drave...
- bukov ostrigar
- zimaska panjevka
- bezgova uhljevka
- ostrigar, ki je (pomrznjen) rastel na topolu
lp,

klavir

V soboto, 8. decembra smo imeli v gobarskem društvu Lisička še zadnji letošnji organiziran gobarski pohod, tako imenovano "zimsko gobarjenje", katerega pobudnik je bila na začetku moja malenkost. Ker je možno užitne in ostale gobe najti skozi celo leto, tudi izven sezone - pomladi in celo pozimi, se je zdela sicer dokaj nenavadna pobuda dovolj utemeljena. Letošnje gobarjenje meseca decembra je bilo tako že tretje po vrsti, in gotovo ne zadnje.

Za soboto zjutraj je bilo napovedano obilno sneženje z močnim vetrom in snežnimi zameti - nič kaj obetavno vreme za gobarjenje, pa najsi bodi kakršnokoli že. Napovedi so se izkazale za celo preveč točne... Že ob sedmih zjutraj, ko je bil predviden odhod, stanje ni bilo več običajno. Seveda so se porajala vprašanja, koliko ljudi se bo sploh udeležilo ekskurzije v takšnih pogojih - no, strah je bil odveč, zbralo se nas je dovolj tistih pravih, zagrizenih gobarjev, da se je izlet zdel smiseln.

Cilj gobarjenja so bile tokrat podravske loke med Staršami in Zlatoličjem, bogate z različno vegetacijo in posledično tudi gobjimi vrstami. Nadeti si je bilo treba samo še tople kape, zimske rokavice ter še kakšen šal in se podati v zimsko burjo in metež. Oj, kako je brilo... Veter je kot zmeraj samo še povečal občutek mraza, snežni pršec je bičal po obrazu, treba se je bilo šele ogreti. Kot se je izkazalo, je bila za to najboljša težavna hoja po vedno globljem novozapadlem snegu, ko smo prispeli do reke ter se pričeli razgledovati. Kako naj bi v takem našli gobe, povrhu vsega po možnosti takšne, ki so še užitne, marsikomu ni bilo jasno. Naša metoda je bila, da smo s starih, bolj preperelih dreves, podrtega drevja in štorov na hitro odkrili nekaj snega in gledali, ali je kaj spodaj. Nekaj lesnih vrst smo tako hitro našli, bolj se je bilo potrebno potruditi za "juhico". - Naj omenim, da lahko v zimskem času sicer najdemo tri vrste užitnih gob: bukovega ostrigarja, zimsko panjevko in bezgovo uhljevko. Vse te vrste pa rasejo zajedavsko na lesu. To smo torej iskali...

...in našli! Bogato rastišče zimske panjevke se je bohotilo na stari vrbi neposredno ob reki - nešteto majhnih premraženih gobic in razlog za zadovoljstvo - izpolnili smo svoj osnovni cilj, najti vsaj eno od treh užitnih zimskih vrst gob. Kot se je na koncu pokazalo, je bilo to v svojem bistvu vse, saj ostrigarjev in uhljevk nismo zagledali. Je pa bilo v nadaljevanju zmeraj več panjevk, rasle so iz starih klad, posušenih debel (tudi visoko na drevesu), starih panjev kot tudi navidezno na tleh. - Tako smo si vsi lahko nabrali za eno zimsko juhico teh gob - še več pa smo jih pustili, saj jih nismo videli.

Ko se je vsem že zdelo, da je bilo dovolj mraza, je sledil povratek v gostilno Beno v Staršah, postavitev gobarske razstave, tokrat zaradi razmer nekoliko skromnejše, kratko predavanje in predvsem to, na kar smo vsi komaj čakali: obilno, vroče kosilo. Ob prijetnem pomenku in načrtih za prihodnjo sezono je sledil postopen odhod po za silo spluženih cestah proti domu.


Prvo rastišče zimskih panjevk


Prave sibirske razmere, v katerih smo vršili naše gobarjenje...


Ekstremni gobarji, čisto na desni naš "ekstremni" predsednik, g. Slavko Šerod


Postavitev gobarske razstave v gostišču Beno v Staršah