Teme

Tema, predvidena za determiniranje nepoznanih vrst gob.

Odpiram temo za zapise, povezane z gobarjenjem v letu 2018.

Pozdrav.

V maju sem prvič našel majniško lepoglavko. Zgodilo pa se je, da so šele zdaj prišle na vrsto iz skrinje. Presenetilo me je, da nekako niso bile čisto takšne kot sem si predstavljal. Okus je bil kot bi si v omako nasul ogromno moke, potem pa so bile še vlaknaste. Kot bi jedli močnate copate. Ker gre za izredno iskano in plemenito gobo, mora krivda najbrž biti na moji strani. Zato bi vprašal srečneže, ki ste že pokusili to gobo (po mojih izkušnjah jih namreč ni prav lahko najti), kaj bi utegnilo iti narobe. Morda se ne smejo zamrzovati?(seveda so bile prej prekuhane). Ali pa so primerne samo za določene recepte (omaka je bila sicer pripravljena prav po receptu za te gobe)? Kot večina gob v tistem času so bile pač tudi črvive, ampak to me še nikoli ni motilo.(?)

lp

Pozdrav.

Včasih v gozdu poleg fotografij napravim še kakšne kratke videoposnetke, dva enostavna sem dolgo nazaj objavil, tretjega od lani pa ne morem, rad bi namreč prej združil dva kadra (jasno, ker ne snemam neprekinjeno). To pa že več ne gre. Lahko ju objavim kot dva ločena videoposnetka, kar je v tem primeru brez zveze, združiti pa ju ne gre. Z Windows movie makerjem (wmm) tudi ne bo šlo, ker mi ne zazna formata .mov. Sem ga še z nekim converterjem celo uspel spremeniti v mp4, pa ni nič boljše, le neke nove viruse sem fasal. V mpg pa ni uspelo. Pa saj tudi če bi mi uspelo, ne vem, če bi v wmm nato kaj opravil. Je še kakšna rešitev ali mogoče kakšen drug program, ki dopušča urejanje .mov? Saj ni mogoče, da bi bilo tako težko dva kadra spraviti v enega, da se že skoraj tri ure ukvarjam s tem, pa ne bo nič iz vsega, hah? Rad bi še dodajal zvok, ampak to ni nujno, ker je najbrž še bolj zapleteno od tega.

Če zna to na milijone uporabnikov youtuba po svetu, res ni nujno, da bi ravno jaz bil manj inteligenten od prav vseh njih. Zato še vedno mislim, da se to da naučiti :) Vidim pa, da rabim pomoč, vsaka bo dobrodošla.

hvala

lp,ivan

[avtomatsko nas odjavi]

Pozdravljeni.

Kar pogosto se zgodi, da ne moremo odpreti nove teme ali odgovoriti na staro, saj nas strežnik avtomatsko odjavi, ko kliknemo na eno od štirih glavnih generalnih tem v forumu - najpogosteje pač na nabiranje gob (vem, da se to ne dogaja samo meni). Tokrat me pa res ni pustilo neprizadetega, čeprav ni moja krivda, in sem tako dolgo iskal, da sem našel rešitev, kako vseeno objaviti post. Če lahko vidite sporočilo, pomeni, da mi je uspelo. Podajam še način, kako to gre, da vam bo lažje, kadar se to zgodi. Dva načina sta, namreč ali želimo odpreti novo temo ali zgolj odgovoriti v obstoječo. Lažje je odpreti novo temo (a temu se sicer poskušamo izogibati zaradi kopičenja).

ODPIRANJE NOVE TEME:

-prijava
-gremo v razdelek "nabiranje gob" (ali enega od ostalih treh), avtomatsko nas odjavi
-nad temami je eden od modrih oblačkov "odgovori". Kliknemo.
-Nad tem se pojavi desno "nova tema" in dela

ODGOVOR V STARO TEMO (navadno bolj uporabljano)

-prijava
-gremo v razdelek "nabiranje gob" (ali enega od ostalih treh), avtomatsko nas odjavi
-nad temami imamo moder oblaček "začel"-namreč, kdo je začel posamezne teme. Pod njo so imena članov foruma. Kliknemo na ime tistega, ki je začel temo, v katero bi radi odgovorili. Pojavi se splošni profil te osebe.
-kliknemo "pokaži zadnji prispevek te osebe" spodaj v modrem
-pojavi se nabor prispevkov te osebe, od zadnjega proti prvemu. Poiščemo prispevek, ki je bil pisan v nam iskano temo
-kliknemo odgovori

Očitno je to pogosta napaka, saj ne pomaga, če greš na drugi računalnik. Tako da je to dobro vedeti...

(V resnici nas seveda ne odjavi, ker če se sploh ne prijavimo, ne moremo urediti nič. Tako da morebitna zloraba s strani neregistriranih ni mogoča)

Tema, določena za determiniranje gob v letu 2017...

Odpiram novo temo za gobarjenje v letu 2017. Vsem želim obilo užitkov v gozdu...

Dober dan.

A mogoče kdo ve, kje bi lahko našel kozjenogega mesnatovca (po novem ščitarja)? Po gobe hodim že blizu dvajset let, pa ga še nisem našel.

A mogoče letos že kje rastejo žolte lisičke, po novem trobente (ne lijaste!) tako kot na spodnji sliki izpred dveh let? Bi bil zelo hvaležen za informacijo...:)

Malo za šalo, malo zares: poskusil sem napraviti makrofotografijo zanimivih labirintastih struktur pod klobukom neke gobe. Tistemu, ki ugane, katera vrsta je, častim pir...(če bo hotel priti v mb, heheh)

Temu bi se lahko reklo mikološki fotografski performans (saj je še kar uspelo, to je pač največ, kar moj že stari fotoaparat zmore  :)).

Slika:



P.S.: determinatorji naj kakšen dan še molčijo...:)

Ojla, letos mineva 10 let od ustanovitve foruma. Pa sem malo pogledal najstarejše posnetke. Ja, smo se kar razvili, pa gobe so 10 let nazaj tudi bolj rasle... A je tole mogoče najstarejša (prva) objava na forumu?

http://www.gobe.si/forum/index.php/topic,5.0.html

Starejših ne najdem...

;D

Poleg smrčkov bo zdaj tudi sezona pomladanskih vrst rdečelistk (slivovk) in majniške lepoglavke (jurjevke)... Za razliko od marčnic pa teh gob jaz ne najdem... Raste to kje?

hvala...

:)

Pozdrav.

Po dolgih letih sem nabral večjo količino rdečih griv v domačem gozdu in me zanima, če jih lahko po blanširanju zamrznem ali pa obstaja tu kakšna prepoved? Vem, da se nekatere gobe (npr. mlečne pečenice) ne obnesejo dobro v skrinji, ker zagrenijo, zato sprašujem. Morda je kdo že vlagal grive.

lp, ivan

OHROVT S PAPRIKO IN BEZGOVIMI UHLJEVKAMI

Preprost, hiter, a zelo okusen recept, kjer lahko uporabimo bodisi kupljene ali nabrane bezgove uhljevke. Gobe so tudi zdravilne...

Sestavine:
-pest svežih ali primerna količina posušenih bezgovih uhljevk
-2 rdeči papriki
-1 vložen čili
-večja količina ohrovta
-2 čebuli
-200g smetane
-sol, poper, curry v prahu

Papriko, ohrovt, čebulo in uhlje narezati na tanke rezance. Vse dušiti z nekaj vode in smetano 15 minut. Dodati sol, poper in curry v prahu. (Namesto ohrovta lahko uporabimo kitajsko zelje, ki pa ga dušimo le 10 minut).

Predlagana priloga: riževi polpeti.

V kuhan riž vmešamo jajce in svoje najljubše začimbe ter popečemo na olju.

Mesojedci lahko k temu dodate še meso po želji, prileže se kaj ocvrtega.

K jedi gre dobro penina iz belega, še zlasti pa rdečega vina.

Vir besedila in slike: Kristiane Müller-Urban: Pilze, UMSCHAU, 2006. Izbral, prevedel in priredil: Ivan Ferčič

Danes sem v Slovenskih goricah opazil kar zelo veliko navadnih trdokožnic, po domače krompirjevk, in na nekaterih je zraslo precej zajedalskih polstenk (Xerocomus parasiticus). Že v gozdu sem si zastavljal vprašanja, kako ta goba sploh preživi, saj teh odgovorov običajna literatura ne navaja. Nazadnje sem na strani

http://www.google.si/url?sa=t&source=web&cd=1&ved=0CBcQFjAA&url=http%3A%2F%2Fwww.mushroomexpert.com%2Fboletus_parasiticus.html&ei=jFk0Tol2gYD7BtCo_IsN&usg=AFQjCNGchEV4Nkd22ts146JEPG4yC8ujhA

našel precej dobro argumentirano, podobno vprašanje samega strokovnjaka tiste strani (z navedenimi tremi variantami odgovora), a očitno brez rešitve. Morda bi kdo vedel, kako je s tem?

Navajam:

Questions:

How does this mushroom survive? What I mean is, after it has distributed its spores, what happens to them? Do they float around in the air currents for years, waiting for earthballs to appear so they can dive-bomb and germinate? Do they land in substrate that contains earthball mycelium, then camp out, waiting for the earthball organism to make fuiting bodies? Or does Boletus parasiticus parasitize Scleroderma citrinum even in the mycelium--do the mycelia of the two species grow together?

Pozdravljeni, prihaja najlepši čas v letu...

Zato odpiram temo, v kateri se lahko pomenkujemo in določujemo preštevilne vrste spomladanskih gliv ter med njimi tudi tiste najbolj zanimive za letni čas, ki prihaja. - Najprej bodo seveda začele rasti marčne polževke (marčnice) in smrekove ter druge storževke, ob koncu meseca v lokah češki hrčkovci, v začetku aprila bomo lahko občasno videvali v gozdu hrčke in nato proti koncu aprila tudi najbolj zaželene smrčke ter njim poodobne kapičarje in smrčkovce. Nato bomo v maju vstopali na vse bolj visoke lege, kjer lahko tudi najdemo večino spomladanskih gob, le da nekoliko kasneje.     

Bila so leta, ko smo že čisto na začetku marca ali pa celo še kak teden prej lahko nabrali prve marčnice, vendar letos ni takšno leto. Treba bo še počakati na prvo pravo pomladansko otoplitev (vsaj 10 - 15 stopinj podnevi), da bodo gobe lahko pričele razvijati svoje podgobje, in se bomo nato v kakšnem tednu, dveh razveselili prvih pomladanskih gobic.

Spoštovani gobarji z Goričkega in vsi, ki tam gobarite!

Ko boste v vrtincu veselja našli letošnje prve marčnice, jih malo poslikajte ter objavite na forumu kratko obvestilce, da so prve gobe letošnje pomladi pričele z rastjo. Tako bomo drugi, ki smo nekoliko bolj oddaljeni, vedeli, kdaj se odpraviti v tiste konce...

Hvala

Našel sem doslej najboljši recept za pripravo zimskih panjevk. V originalu bi naj uporabljali jagnjetino, vendar jo je možno uspešno nadomestiti z mesom ki je precej cenejše in ima podoben okus (npr. junčje meso ali vratovina). Za prilogo sam uporabljam kuskus (zelo dober je že predpripravljen orientalski), njoke ali celo suflet. Na tej povezavi je originalen recept:

http://www.google.si/url?sa=t&source=web&cd=1&ved=0CBQQFjAA&url=http%3A%2F%2Fwww.gobenabovskem.si%2Frecepti.php%3Frecept%3D28%26slika%3Dslika1%26pozicija%3D28&ei=u1McTY5qjsHxA9LB8ZoF&usg=AFQjCNEMbNM0O17dwLsEsps7iqwsH3nMHw



JAGNJETINA Z ZIMSKO PANJEVKO
   

Za 4 OSEBE | Čas priprave 10 MINUT

SESTAVINE:

- 40 DKG JAGNETINE ZREZANE NA TRAKOVE
- 40 DKG ZIMSKE PANJEVKE
- 2 STROKA SESEKLJANEGA ČESNA
- 1 ŽLICO SESEKLJANIH KAPER
- MAJHEN SESEKLJAN FEFERON
- SOL
- OLIVNO OLJE

PRIPRAVA:

UPORABIMO SAMO KLOBUČKE ZIMSKE PANJEVKE, BET JE ŽILAV IN TRD. KLOBUČKE BLANŠIRAMO. NA OLIVNEM OLJU NA BRZINO POPEČEMO JAGNETINO (2 MINUTI). DODAMO PREOSTALE SESTAVINE IN V TREH MINUTAH KONČAMO. DOMAČ KRUH SE IZVRSTNO PODA K TEJ PREPROSTI IN ODLIČNI JEDI.

Sam se pravzaprav sploh nimam namena ukvarjati z gojenjem gob, saj jih že v naravi več ko dovolj zrase. A čisto tako za sprostitev sem si pred enim letom postavil vprašanje, ali bi tudi meni lahko uspelo, da si vzgojim vsaj kakšno vrsto gobe. Ker je tudi takrat bila zima  (začetek lanske zime, ko je bilo še toplo), sem najprej pomislil na zimsko panjevko. V tem primeru je seveda treba poiskati primerno deblo listnatega drevja, vzeti žago in odžagati primerno kratek kos. O gojenju gob na lesu sem si sicer kar precej prebral na internetu, vendar bi sam v vsakem primeru lahko naredil samo približno tako, kot piše tam, saj nisem strokovnjak. Dobiti micelij zimske panjevke sicer ni težko, a vsa procedura okoli razvoja le-tega in umeščanja micelija v les se mi je zdela skoraj prezahtevna. Kakorkoli, o gobicah celo lansko zimo ni bilo niti sledu. Spomladi bi se tega kosa hloda bil seveda lahko znebil, a v takem primeru ti je to pač škoda narediti. Počasi sem pozabil na vse... - Te dni pa veliko, res veliko presenečenje: kakorkoli (ne)uspešen bi že bil, gobice so zrasle in se celo razširile po skoraj celem kosu lesa! (To seveda niso prave gojene "enokitake", ampak še zmeraj "divja" oblika, kakršna raste pozimi pri nas ob rekah in potokih ter drugih vlažnih krajih zlasti na vrbah.)





Rad bi, da bi čim več zim izraščale iz tega lesa. Zato imam nekaj vprašanj.

1. Sam se spoznam na vrsto dreves samo v osnovi. Les katerega drevesa bi to lahko bil?

2. Panjevke imajo rade senčen in vlažen prostor. Največ, kar jim lahko ponudim na našem vrtu, je zatočišče s senco pod kivijem. Lahko bi jih tudi imel v kleti, vendar se mi zdi to slabša rešitev. Bi v okviru tega lahko kaj izboljšal?

3. V vsaki referenčni literaturi piše, da je lesu treba preprečiti trohnenje, prav tako pa se ne sme izsušiti. Kako bi dosegel zlato sredino? Ker je hlod precej svež, bi ga po lastni pameti sam kar precej zalival (v suši enkrat na dan). Je to preveč?

4. V letnem času, ko panjevke ne rastejo, kje naj hranim les? Ga je tudi takrat treba (precej) zalivati, ali ga moram s čim prekriti, da zlasti v poletni suši preprečim izsuševanje?

5. Sam gobic s tega panja niti ne nameravam pobirati. V večji užitek mi je, da grem po njih v  naravo. Je pa zelo lepo, da kadar ni časa za gobarjenje, lahko samo stopiš ven in si ogledaš gobe... A vendar, ko bodo dozorele, naj jih pustim ali tik ob deblu odrežem, oziroma kako dosežem, da bi čim prej začele rasti nove?

Še naprej želim lepe praznike in hvala.
Ivan

 Na spodnji sliki je "dvonadstropni" primerek gobe Lactarius volemus (sočna mlečnica). Zelo zanimiva in edinstvena najdba...

[POZOR: Surovi ali nepravilno pripravljeni hrčki so smrtno strupeni! Ne uživajmo zaporedoma jedi, pripravljenih s temi gobami! Obvezna predpriprava: nabrane hrčke (v Sloveniji so to zaščitene gobe) očistimo in jih temeljito pregledamo, da odstranimo vse majhne živalce, ki se rade naselijo v votlinicah gob zaprtotrosnic. Hrčkov ne smemo kuhati v majhnih, zaprtih prostorih. Zato odpremo okna ali vrata in vključimo kuhinjsko napo. Prav tako ne smemo vdihavati hlapov pare med kuhanjem, saj so strupeni. Uporabimo 3 dele vode na vsak del gob. Ko voda zavre, dodamo gobe in kuhamo 10 minut. Vodo odcedimo in gobe dobro speremo. Postopek še enkrat ponovimo z novo vodo. Ko so gobe še drugič sprane, jih nadalje pripravimo kot vsake užitne gobe.]

RECEPT ZA OMAKO IZ HRČKOV

POZOR: Surovi ali nepravilno pripravljeni hrčki so smrtno strupeni! Ne uživajmo zaporedoma jedi, pripravljenih s temi gobami! Obvezna predpriprava: nabrane hrčke (v Sloveniji so to zaščitene gobe) očistimo in jih temeljito pregledamo, da odstranimo vse majhne živalce, ki se rade naselijo v votlinicah gob zaprtotrosnic. Hrčkov ne smemo kuhati v majhnih, zaprtih prostorih. Zato odpremo okna ali vrata in vključimo kuhinjsko napo. Prav tako ne smemo vdihavati hlapov pare med kuhanjem, saj so strupeni. Uporabimo 3 dele vode na vsak del gob. Ko voda zavre, dodamo gobe in kuhamo 10 minut. Vodo odcedimo in gobe dobro speremo. Postopek še enkrat ponovimo z novo vodo. Ko so gobe še drugič sprane, jih nadalje pripravimo kot vsake užitne gobe.

Sestavine
10 dag pomladanskih hrčkov
10 dag orjaških hrčkov
olje
pol čebule
žlica moke
žlica kisle smetane
sol
poper
bazilika
malo jušne kocke

Na olju ali maslu prepražimo čebulo in dodamo gobe. Zalijemo z dovolj vode, ki ji dodamo nekoliko jušne kocke. Omako zgostimo z žlico moke ter s smetano. Za začimbe dodamo še sol, poper, baziliko ali kakšno drugo zelišče. - Postrežemo s poljubno prilogo.